JANE MONHEIT

Never Never Land

N-Coded Music, 2000

JANE MONHEIT

Come dream with me

N-Coded Music, 2001

Jane Monheit je novo ime na jazzovskem vokalnem nebu in zdi se, da ima precej svetlo bodočnost. Ne samo zato, ker ima lep in odlično izšolan glas, sposoben zelo prepričljive in čustveno bogate interpretacije, ampak tudi zato, ker ji bo pri prodoru gotovo pomagala privlačna zunanjost.

Obe doslej izdani plošči Jane Monheit sta zbirki dobro znanih vokalnih jazzovskih standardov, kar velja še posebej za prvo, toda izvedbe, ki se sicer ne oddaljujejo dosti od najbolj znanih, so vendarle dovolj sveže in prepričljive, da jim je vredno prisluhniti. Toliko bolj, ker jo spremlja za začetnico zelo zvezdniška zasedba, v kateri so pianist Kenny Barron, kontrabasist Ron Carter, kitarist Bucky Pizzarelli in še saksofonista David Newman ter Hank Crawford.

Korak naprej je gotovo letošnja plošča Come Dream With Me. Ne le zato, ker so na njej večinoma manj znane skladbe, ampak predvsem zato, ker je v izvedbah mogoče takoj zaznati večjo samozavest in gotovost. To je še posebej očitno v izrazito težkih skladbah, kot sta Jobimova Waters of March in Ellington-Strayhornova Something to Live For, pa tudi v zares prepričljivi in razorožujoče očarljivi izvedbi skoraj zlajnane Over The Rainbow, ki nas v ploščo uvede. Tudi tokrat ji diskretno instrumentalno spremljavo tkejo znani glasbeniki, od Barrona, saksofonista Michaela Breckerja in trobentača Toma Harrella do kontrabasista Cristiana McBrida.

Come Dream With Me pravzaprav sploh ne deluje kot plošča »začetnice«, ampak navduši ravno zaradi suverene izvedbe, ki se zdi precej posrečena kombinacija glasu Billie Holiday in virtuozne vokalne tehnike Elle Fitzgerald. Bi ji sploh lahko dal lepši kompliment?

Jure Potokar