POLE

R

~scape, 2001

RAZLIČNI IZVAJALCI

Komfort.Labor Presents ~Scape

WMF Records, 2001

Založba ~scape je v nekaj letih postala sinonim za novodobni elektronski dub ter mutirani, minimalistični jazz, ki prihaja iz studiev izbrane vrste producentov, kot so Kit Clayton, Jan Jelinek, Burnt Friedman in drugi. Ustanovitelj založbe Stefan Betke je v tem času igral predvsem vlogo glavnega stratega, sedaj pa se je odločil zagovarjati svoje godbene pozicije tudi z dvema izdelkoma lastne produkcije. Prvi je povezan predvsem s klubskimi večeri, ki jih ~scape organizira v berlinskem klubu WMF. Ob Stefanu Betkeju se je na omenjenih večerih zvrstila še cela vrsta producentov in didžejev, ki spadajo v ideološki okvir založbe ~scape ali pa tvorijo del njene založniške in zvočne politike. Mikstejp Komfort.Labor presents Scape pa ne daje vpogleda le v klubsko dogajanje, ampak je hkrati tudi druga plošča v diskografiji založbe WMF. Z zvočnim izborom in gramofoni je manipuliral Stefan Betke, čeprav njegovega izdelka verjetno res ne moremo označiti za tipičen mikstejp. Na plošči slišimo vse, kar naj bi predstavljala založba Scape, se pravi, da se Betke pomika od bolj ambientalnih in abstraktnih konstrukcij Vladislava Delaya in Kita Claytona do dubovsko tehnoidnih ritmov, ki jih ustvarjajo Farben, Process ter Maus and Stolle. Končuje z jazzovskimi manevri, ki so pretežno zaznamovali tudi zadnjo kompilacijo založbe ~scape, Staedtizism 2. Ampak producenti se v tem primeru le redko ponavljajo, saj nobena skladba, ki je bila vključena v mikstejp, ni bila izdana pri založbi ~scape. Takšna poteza niti ni presenetljiva, saj je celotna Betkejeva strategija že od začetka temeljila na novačenju ustreznih zvokov, ki so se potem združili v enotnem okolju. Z združevanjem producentov, ki se zdijo popolnoma nasprotni, si je zgradil svojevrsten in prilagodljiv krog ljudi. Zaradi tega se je založba v zelo kratkem času razvila iz društva dubovskih fanatikov v krog jazzovskih reinterpretov, ki z reciklažnimi prijemi v studiih na novo sestavljajo zgodovino jazza in tudi tehna. Ampak na Komfort.Labor je šel Stefan Betke še dlje, saj se v miksu nenehno pojavljajo tradicionalne norveške melodije Nilsa Oaklanda, celotni potek mikstejpa pa je grafično prikazan na ovitku plošče. Zraven moramo upoštevati še tipične Betkejeve producentske manevre: prasketanje vinilnih plošč, drobni zvoki, ki izvirajo iz zvočnih anomalij, ter upočasnjevanje plošč na minimalno hitrost. Logični napredek založbe ~scape pa nakazuje tudi prvi album, ki ga je Pole izdal pri lastni založbi. V resnici je plošča s preprostim imenom R, ki je zapisana pod kataloško številko 9, le nadgradnja ene od Betkejevih zgodnjih vinilnih izdaj, Raum 1 in 2, pri berlinski založbi DIN. Originalna komada, ki sta prav tako posneta na cedejki, sta postala objekta zvočne manipulacije in nadgrajevanja, nove variacije pa so posneli Pole ter njegova žanrska kolega Burnt Friedman in Kit Clayton. Moram priznati, da se je najbolj izkazal kar sam originalni avtor komadov, ki je svoje nekaj let stare kreacije preuredil v navdušujočo kolekcijo elektroakustičnih skladb in jih celo nadgradil z novimi, Raum 3 in 4. Njegova produkcija je verjetno dobro znana vsem navdušencem dubovskega tehna, saj je s tremi albumi pri založbi Kiff postavil temelje za grobo mešanico zvokov pokvarjenih efektov, razpotegnjenih basov in konstantnega elektronskega pulziranja. Sedaj je njegov zvok čistejši, koncentrira se le na ritmično razporejanje basovskih linij in urejanje kitarskih zvokov, ki variacije in nove komade bolj kot kadarkoli približajo jamajški tradiciji. Kitarsko igranje D. Metea je Pole uporabil nadvse prefinjeno, izven kitarskih konvencij, saj je bil instrument le vir osnovnih zvokov. Te je Pole razporedil v bolj razpoznavne vzorce in jih obdelal z dobro znano množico efektov. Rezultat je navdušujoč, tako da stereotipne nu jazz in dub tehno verzije, ki sta jih naredila Burnt Friedman in Kit Clayton, nekako padejo v ozadje. Friedman je idejno nadaljeval zvočno podobo albuma Con Ritmo, ki se giblje nekje med latinsko jazzovsko fuzijo ter novodobnim dubom. Verjetno bo obveljalo, da je njegov najboljši album zares Just Landed, ki ga je naredil prav za založbo ~scape. Bolj navdušujoči so remiksi Kita Claytona, ki so zelo podobni abstraktni fuziji tehna in hip hopa, ki jo je prispeval za prvo kompilacijo Staedtizism. Album R (beri kot Raum) je torej še ena pomembna ločnica založbe ~scape in obenem tudi produkcije Stefana Betkeja, ki nas navdušuje sedaj in nas bo brez dvoma navduševala tudi v prihodnosti.

Jure Matičič