Letnik: 2001 | Številka: 12 | Avtor/ica: Andrej Feinig

RAZLIČNI IZVAJALCI

Portreti slovenskih skladateljev: Uroš Krek

Ars Slovenica, 1996

RAZLIČNI IZVAJALCI

Portreti slovenskih skladateljev: Igor Štuhec

Ars Slovenica, 2000

RAZLIČNI IZVAJALCI

XVII. festival Radovljica 1999

ZKP RTV Slovenija, 2000

Zgoščenka prinaša štiri skladateljeva dela za orkester, ki jih pod taktirko Sama Hubada izvajata orkestra Slovenske filharmonije in RTV Slovenija, v dveh nastopata tudi solistična instrumenta. Solist v Inventiones ferales je violinist Igor Ozim, piccolo v Concertinu igra Janez Petrač.

Krekova razločljiva in precej stanovitna glasbena usmeritev predvsem v zrelejših letih je priklicovanje plemenitega, tudi iz preteklosti. Krek je opazovalec. Podoben je tistim, neredko zelo modrim osebam, ki znajo pretehtavati, morda lahko uporabim izraz pretuhtavati. Rad stopi korak nazaj, da bi bolje videl, globlje spoznal, kaj se resnično dogaja, kam neka stvar vodi. Neredko v njegovi glasbi začutim neko filozofsko ljubezen do starodavnega, preskušenega, zato pa še ne dolgočasnega. Svojo glasbo napaja tudi z nekim stalnim ritmičnim nabojem, in ker se mu zdi, da so klasični zakoni zgradbe skladbi primerni, da izražajo to stalno ritmično napenjanje in sproščanje, te zakone uporablja. Ni njih suženj, ampak njih mojster.

Krekova dela na tej zgoščenki so iz obdobja od leta 1958 do leta 1973. Sonatina za godala razkriva svetlejšo skladateljevo stran, Concertino za piccolo in orkester ostrejšo plat, Sinfonia per archi pa filozofsko odprto stran in tudi dosti patine. Vse skladbe pa odlikujejo brezhibna oblikovna dodelanost, logičnost, hoja naprej in neka aristokratska nenavezanost.

Zgoščenka lanske promocijske zbirke Ars Slovenica, ki jo izdaja Društvo slovenskih skladateljev, predstavlja dela Igorja Štuhca, nastala v obdobju skladateljeve odpovedi tradicionalnemu glasbenemu mišljenju. Tako najdemo na zgoščenki Sonato za klavir (Aci Bertoncelj), Art za klavirski trio (Trio Lorenz), kantato Platero Y Yo (orkester Slovenske filharmonije, dirigent Marko Munih, Olga Gracelj – sopran, in Branko Ronbinšak - tenor) in Ction za komorni ansambel (ansambel Slavko Osterc), veliki orkester pa se oglaša v Entuziazmih (orkester RTV Slovenija, dirigent Luca Pfaff) ter v Poesis (orkester RTV Slovenija, dirigent Anton Nanut).

Igor Štuhec je zunaj vsake, tudi sodobne šablone predvsem glede oblik svojih del. Očitno ga pri predstavljenih skladbah oblika in oblikoslovje v predvsem srednjeevropskem pojmovanju sploh ne zanimata ali zelo malo. Morda bi lahko rekli, da zvok raje organizira kot oblikuje. Zanima ga zvenenje, redko brutalno, redko predvidljivo. Štuhec ne razdira, ne uničuje. Kratko povedano: ne zanima ga ne melodija, ne glavobol, ne pričakovanje ... Ni proti preskušenemu, a je svoj in ostane svoj.

Tretja zgoščenka prinaša povzetek glasbenih dosežkov 17. festivala Radovljica, ki je potekal med 14. in 25. avgustom 1999. Izredno okusno oblikovana izdaja po glasbeni plati ne nudi v isti meri vedno najkvalitetnejše stare in tudi presentljivo dosti novejše glasbe, je pa pisana kot kak vrt. Precej pevcev in petja najdemo na njej (izvrstna Monika Mauch iz Nemčije), tudi bleščeče zvoke trobil (ansambel Buccina Bonn), dosti vedre, kot voda tekoče baročne glasbe in, vsaj zame, vrhunec: odlomke iz Lebičeve Ajdne v zelo kvalitetni izvedbi komornega zbora AVE pod vodstvom Andraža Hauptmana.

Andrej Feinig