Letnik: 2001 | Številka: 12 | Avtor/ica: Marko Jenšterle

RAULIN RODRIGUEZ

En Vivo

Ringo Records, 2001

Če bi morali izbrati bachatera, ki je najbolj znan v Evropi, odločitev ne bi bila težka. To je lahko samo Raulin Rodriguez, saj je v zadnjih letih nekajkrat nastopil v Evropi, še posebej odmeven je bil njegov koncert leta 1999 na znamenitem festivalu karibske glasbe Antilliaanse Feesten v belgijskem Hoogstratenu. Raulinu je tudi v domači Dominikanski republiki pripadla čast, da je kot prvi bachatero nastopil na njihovem najpomembnejšem glasbenem festivalu Presidente v Santu Domingu.

Glasbeno kariero je začel leta 1987, ko je star komaj 14 let v skupino Antonyja Santosa vstopil kot drugi kitarist. V zasedbi je ostal pet let in potem odšel po svoje ter že na prvi samostojni plošči posnel veliko uspešnico Que Dolor. Nato je sledilo še več skladb, ki so jih redno vrteli po radijskih postajah. Tako recimo Medicina de Amor, La Loca, Nereyda, Soledad, Y Llorare in mnoge druge. Raulinova osrednja ljubezen je bachata, ki jo prepleta s kitarskimi merengueji, vendar, kot je nekoč izjavil, samo zato, ker to na nastopih zahteva publika. Zato sta tudi od 14 posnetkov na koncertni plošči samo dva merengueja. V skupini ga že dolga leta z glasom spremlja sestra Casilda, ki je sicer posnela tudi dve samostojni plošči.

Zgoščenka En Vivo je po množici studijskih plošč prva Raulinova »v živo«. Na njej so zbrani vsi njegovi hiti, prepleteni s koncertnim vzdušjem. Ravno to daje plošči svojevrsten pečat. Čeprav ni nikjer navedeno, kod naj bi posnetki sploh nastali, gre očitno za nastop v rodni Dominikanski republiki ali morda med izseljenci v ZDA. Težko si je namreč predstavljati, da bi kje drugje tako na pamet znali refrene njegovih najuspešnejših skladb. Plošča je mikavna tudi zato, ker se je glasbenik s skupino ves čas odzival na občinstvo in skladbe primerno dramatiziral. V tem smislu še posebej prednjači izvedba pesmi Morena yo soy tu amigo, kot izredno dobre izvedbe pa je treba omeniti vsaj še Que Dolor, Soledad in oba merengueja s konca nastopa – Anoche ter Desiderio Arias.

Marko Jenšterle