YAKKI FAMIRIE

Gowtu

World Connection, 2000

Surinamska glasba je mednarodnemu občinstvu redko dostopna. Yakki Famirie pa je ta trenutek skorajda edina mednarodno uveljavljena tamkajšnja skupina. Seveda le, če niste Nizozemec ali če niste na Nizozemskem preživeli kakšnega obdobja svojega dosedanjega življenja. Najbližji temeljit stik s surinamsko etnično manjšino in njeno kulturo je namreč možen prav tam, kjer je ponekod celo najmočnejša med priseljeniškimi, seveda s svojo vsakodnevno in kulturno infrastrukturo, h kateri spadajo predvsem restavracije in trgovine, kulturni centri in s tem povezana lastna kulturna produkcija – seveda najprej glasbena. Vendar so njihove glasbene skupine do sedaj ostajale bolj ali manj lokalno uveljavljene. A hkrati tudi dovolj prisotne, da so omogočale pretok glasbenikov in glasbenih informacij iz domovine v Evropo. In od tod do priložnosti, ki jo je leta 1999 zagrabila založba World Connection, seveda potem ni bilo daleč. Založila je namreč prvi mednarodni javnosti dostopen album ene popularnejših surinamskih skupin, to je bil album Gowtu skupine Yakki Famirie, ter s tem v naslednjih letih povzročila nekaj njihovih opaznih festivalskih nastopov po Evropi. S tem je omogočila vzpostaviti prvi temeljitejši stik z aktualno surinamsko glasbeno produkcijo. Prislišali je mogoče vrsto glasbenih vplivov iz soseščine – iz Venezuele, Kolumbije, Francoskih Antilov in Karibov, pa tudi iz Brazilije in morda Srednje Amerike. Osrednje osebnosti skupine so pevci Frank Misiejan, Dagg in Ronald Powerj, ki se v posameznih skladbah pojavljajo kot prvi pevci, kot avtor večine skladb pa se podpisuje T. Swanenberg, ki je za ta album tudi priredil dve tradicionalni skladbi in eno popevko Glorie Estefan. Omenjenih je tudi nekaj gostov, katerih imena pa nam žal ne povedo veliko. Zato pa imamo tokrat opravka z glasbenim stilemom, ki mu pravijo kaseko in ki je bil, mimogrede, na letošnjem Womexu v Rotterdamu prvič temeljito predstavljen na enem izmed predavanj kot ena za »svetovno glasbeno produkcijo« perspektivnejših, pa še ne uveljavljenih lokalnih »etnopraks«. Sicer pa govorimo o glasbi in o skupini, ki prihaja iz severnega predela Južne Amerike. Surinam leži ob Atlantskem oceanu, obdajajo pa ga še Gvajana in Francoska Gvajana ter Brazilija. V kolonialnih časih je bil znan kot Nizozemska Gvajana. Danes so najmočnejši del tamkajšnje populacije priseljeni Indijci, sledijo jim Kreoli, ki so seveda potomci Afričanov, Evropejcev in Azijcev, pa Indonezijci, Kitajci in Evropejci. Uradni jezik je nizozemščina, vsi ti etnični parametri pa seveda opredeljujejo tudi tamkajšnjo kulturo in s tem glasbo. En njen segment je kaseko, v izvedbi skupine Yakki Famirie na albumu Gowtu pa se sliši dovolj zanimivo, radoživo in izvedbeno prepričljivo, da bomo na njeno in na surinamsko godbo nasploh v prihodnje posebej pozorni.

Zoran Pistotnik