Letnik: 2001 | Številka: 3 | Avtor/ica: Jure Potokar

CARLA BLEY

4 X 4

Watt/ECM/Statera, 2000

Skladateljica, aranžerka in pianistka Carla Bley je zaslovela pred tridesetimi leti, ko je zložila in na plošče spravila jazzovsko opero Escalator Over the Hill. Vsa tri nadaljnja desetletja je ostajala zvesta zasedbam velikih formatov, za katere je napisala ali vsaj duhovito aranžirala za dobrih dvajset plošč glasbe in za povrh dodala še nekaj »komornih«, na primer duete s Stevom Swallowom.

Najnovejša, ki v naslovu namiguje na osemčlansko zasedbo, s katero jo je posnela, je pravo odkritje celo za tiste, ki njeno glasbo že dolgo poznajo. Gre namreč za zelo posrečen spoj sočne, duhovite in brezkompromisne glasbe, po kateri je Bleyeva vseskozi znana, zato je tudi ustanovila lastno založbo, ki pa je po drugi strani tudi navdušujoče poslušljiva. Toliko bolj, ker jo izvaja zasedba zares izvrstnih glasbenikov, kot se izkaže v kolektivni igri, pa tudi v izjemnih solih. Carla Bley je znana po tem, da zna iz zelo preproste fraze narediti nekaj čisto novega, drugačnega in pogosto zelo zabavnega. O tem lepo pričata uvodni skladbi »Blues in 12 Bars« ter »Sidewinders in Paradise«. Če se v prvi poigrava s temeljno bluesovsko frazo in daje v njej možnost vsem solistom, da pokažejo svoje odlike (izjemni so vsi štirje »solisti«, pihalca Wolfgang Puschnig na altovskem in Andy Sheppard na tenorskem saksofonu, trobentač Lew Soloff, zlasti pa pozavnist Gary Valente), potem je druga odličen primer 'naključnega' skladanja. Gre namreč za skladbo, ki je nastala na osnovi posnetkov petja drozgov na nekem karibskem otoku, ki se je sijajno dopolnjevalo s funky ritmom skladbe Sidewinders Leeja Morgana. Ta je namreč ostal na kaseti zaradi tehnične napake. Rezultat je neverjetno zabaven in produktiven.

Vendar tempo tudi potem prav nič ne popusti. Osrednja skladba je Les Trois Lagons, tridelni poklon Henriju Matissu, ki z bogatim zvočnim koloritom prav gotovo spominja na dela slovitega slikarja, vse skupaj pa sklene izjemno lirična, pretanjeno aranžirana skladba Utviklingssang, v kateri se izkaže še ritem sekcija z organistom Larryjem Goldingsom, bobnarjem Victorjem Lewisom in s fenomenalnim basistom Stevom Swallowom, za katerega Carla Bley upravičeno pravi, da igra »kot saten«. 4 X 4 je ena izstopajočih plošč lanskega leta, ki osvaja počasi, a zato toliko zanesljiveje.

Jure Potokar