Letnik: 2001 | Številka: 3 | Avtor/ica: Zoran Pistotnik
CARLO ACTIS DATO QUARTET
Enna Milonga
BAJ Records, 2000
Nekaj je nesporno: če se je v zadnjem desetletju kateremu izmed evropskih postjazzovskih godbenikov z vztrajnostjo in doslednostjo pri delu že uspelo preriniti v krog najzanimivejših mednarodno uveljavljenih ustvarjalcev, potem to zagotovo velja za italijanskega pihalca Carla Actisa Data. Ob poslušanju diskografskih izdelkov je mogoče le delno rekonstruirati vse razsežnosti njegovega početja, a zaradi dostopnosti ostaja seveda to še vedno najpomembnejši del prepoznavanja. To dokazuje tudi vseh pet njegovih predlani in lani v Italiji in v tujini izdanih albumov, izmed katerih smo pred časom v posebnem članku predstavili štiri. Tokrat imamo opraviti z najnovejšim.
Če pri Carlu Actisu Datu lahko sploh govorimo o običajnosti, potem so med albumi seveda še najbolj običajni tisti, ki jih posname s stalnim kvartetom. V letu 2000 je izdal kar dva takšna: koncertnega GINOSA JUNGLE s posnetki iz leta 1998 in pa ENNA MILONGA, katerega vsebina je nastala v enem izmed italijanskih studiev avgusta 1999. Kot sem ugotavljal že pri prej omenjenem, tudi ta z najnovejšimi posnetki pravzaprav ne ponuja radikalno novega, nič nepričakovanega, saj so skladbe kompozicijsko in po izvedbi že ob prvem poslušanju prepoznavno njegove. Tudi sicer za ta album velja vse tisto, kar sem povedal že za prejšnjega: ansambel je bil takrat nesporno spet v vrhunski formi, repertoar je odigral v izjemnem tempu, s privlačno dinamiko in z značilno notranjo dramaturgijo. To je prepoznavni Carlo Actis Dato Quartet, ki v okrogli uri zdrvi skozi enajst Carlovih skladb značilnih ironičnih naslovov. Le da je tokratni program zvočno še pestrejši, še bolj zbit v amalgam raznorodnih tematskih domislic, instrumentalno izpeljanih z naravnost bravurozno vehemenco vseh štirih sodelujočih glasbenikov; pa naj si gre za njihovo kolektivno igro in medigre ali pa za vrhunske solistične eskapade – v katerih seveda izstopata oba pihalca. Enna Milonga je morda najbolj prepričljiv album, kar jih je ta kvartet posnel do sedaj, pa čeprav po pristopu, tematiki in vlogi posameznih sodelujočih ne ponudi prav nič novega. Prav v tem je svojevrsten paradoks: ob vztrajnem recikliranju enega in istega materiala ohranjati ustvarjalno rast in vedno znova ponuditi presežek. Sicer pa je zares najbolje, da se o tem prepričate na lastna ušesa. To bo mogoče na koncertu v Cankarjevem domu 19. marca. Torej: letošnji marec bo v tem okolju v precejšnji meri v znamenju Carla Actisa Date. Lahko rečem le: končno - in prav je tako.
Zoran Pistotnik