LEONARD COHEN

Field Commander Cohen, Tour of 1979

Columbia, 2000

Medtem ko Cohenovi oboževalci že od leta 1992 čakajo, da jih bo razveselil z novo ploščo, skuša založba krotiti nestrpnost s koncertnimi posnetki; in tako je po plošči Cohen Live (1994) pravkar izšla še ena, tokrat s posnetki, ki so stari dobrih dvajset let.

Pravzaprav si ne znam povsem razložiti, zakaj je ta plošča izšla ravno zdaj. Ne zato, ker bi bila slaba, ampak predvsem zato, ker se že nekaj časa ve, da je petinšestdesetletni Cohen zapustil budistični samostan, v katerem je preživel velik del devetdesetih let, in da je spet zelo aktiven: nova pesniška zbirka naj bi izšla v nekaj mesecih, znano je tudi, da pripravlja ploščo, za katero je menda nekaj materiala že posnetega.

Leta 1979 je Cohen objavil ploščo Recent Songs in se po njej odpravil na turnejo, na kateri je decembra trikrat nastopil v Londonu (Hammersmith Odeon) in enkrat v Brightonu (Dome Theatre), zdaj pa je s teh nastopov zbral dvanajst skladb in iz njih sestavil »Terenskega agenta Cohena«. Razen klasičnih pesmi Bird on the Wire in So Long, Marianne, ki sklepata ploščo, in dveh manj razvpitih mojstrovin Hey That's No Way to Say Goodbye ter The Stranger Song so druge skladbe s treh »novejših« Cohenovih plošč, New Skin for the Old Ceremony (1973), Death of the Ladies' Man (1979) in Recent Songs. Pri tem je najbolj presenetljivo, da je nanjo uvrstil skladbo Memories z albuma Death ..., ki ga je produciral legendarni Phil Spector in ki se mu je Cohen prav zaradi tega povsem odrekel, čeprav neupravičeno, saj vsebuje nekaj odličnih skladb, pa tudi Spector je kljub diktatu, ki ga je menda podkrepil kar z vihtenjem pištole, nekaj prispeval.

Odlike nove plošče so predvsem izvrsten »analogen« zvok, zelo naraven Cohenov glas, podoben tistemu, ki se ga spominjamo s prvih plošč, in odlična zasedba, v kateri izstopata spremljevalni pevki Sharon Robinson in slovita Jennifer Warnes, prav tako pa tudi armenska glasbenika John Bilezikjian (ud in mandolina) in Raffi Hakopian (violina) ter mojstrski saksofonist Paul Ostermayer.

Field Commander Cohen gotovo uspe pričarati ozračje s Cohenovega koncerta, nekaj skladb je izvedenih morebiti bolje, kot jih poznamo v originalu, toda ... Bolj kot to bi si želel česa novega, zato lahko samo upamo, da bo nova plošča kmalu pripravljena in da bo šel stari šarmer tudi na turnejo. Kajti že po poslušanju plošče je jasno, da njegovega koncerta ne kaže zamuditi.

Jure Potokar