RAZLIČNI IZVAJALCI

Lyricist Lounge 2

Rawkus, 2000

Pa začnimo tako, kot se začne Janezov evangelij, seveda z aplikacijo na hip hop, ker že recenziramo hiphopovsko ploščo: V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila v mojstru ceremonij in mojster ceremonij je bil Beseda. A naprej je šlo vse manj biblično: Besedo so začele požirati lovke komerciale, tako da je kmalu izgubila veliko začetnico in postala beseda kar tako. Doživela je inflacijo, vsak, ki je znal sklepati rimo, je že mislil, da je MC. »Dao Bog da crko hiphop, kad več svaki priča.« A potem sta se našla dva mladinca, ki sta postala križarja, sveta borca za vrnitev velikega B. Ustanovila sta ložo besedovalcev in začela vzgajati nov rod mojstrov ceremonij. Lyricist Lounge se je v osmih letih iz mesečnih srečanj v dvosobnem stanovanju v Brooklynu povzpel do serije razprodanih dogodkov vsevprek Združenih držav, do rednega glasbeno-komičnega showa po (žal samo ameriški) MTV in do drugega preglednega kompilacijskega izdelka.

Tako kot prvega je tudi tega izdala založba Rawkus. Ob izidu prve lože liricistov je bila to najprodornejša, a še vedno majhna založba. Zdaj je precej večja in korajžno – po prometu in po številu izdaj – stopa ob bok Tommy Boy, Priority, Loud in drugim srednje velikim hip hop založbam. Da zdaj pri Rawkus in pri Lyricist Lounge ne gre več le za underground, se pokaže na novi plošči. Imena, kot so Erick Sermon, Beanie Sigel in JT Money, pač ne sodijo na podzemeljsko kompilacijo. A očitno je zdaj koncept Lyricist Lounga tak, da pokažejo čim bolj široko paleto različnih mojstrov ceremonij, njihovih interpretacijskih zmožnosti in njihovih medsebojnih interakcij.

Pri vsem tem je zanimivo to, da kompilacija deluje precej konsistentno in da ne vsebuje motečega števila filerjev, to je komadov, ki bi bili na disk posneti samo, da mine čas. Zelo fletni so otvoritveni Oh, No, obskurna kombinacija mirnega Mosa Defa, podivjanega Pharoaha Moncha in zahodnoobalnega ležerca Nata Dogga, pa Legendary Street Team, sestavljen iz Koola G Rapa in M.O.P., kot vedno hud je Royce The 5'9" z avtobiografskim Let's Grow. V prvo ligo se nedvomno uvrstita še aktivistična problackovka Sharp Shooters Taliba Kwelija in Dead Prez ter najboljši kos plošče, He Lives, ki ga je produciral Prince Paul, besedujeta pa RZA in Last Emperor. No, pa saj tudi preostanek ni slab. Čist' uredu!

napo.lee.tano