NORMA WATERSON

Bright Shiny Morning

Topic, 2000

O tej plošči preprosto ne gre izgubljati besed, saj je že ob prvem poslušanju jasno, da je prava mala mojstrovina, ki pa seveda za popolno razumevanje zahteva nekaj predznanja in predvsem smisla za estetiko. Norma Waterson je v zadnjih letih že večkrat presenetila, zdaj pa je prvič stopila v studio, da bi posnela zbirko samih ljudskih pesmi. To seveda ne bi bilo nič posebnega, prej narobe, saj bi kakšen kritik lahko začel pisariti celo o praznini v navdihu te pevke, vendar ni tako. Ta že kar priletna dama (sicer žena Martina Carthyja) ima glas, in to je tisto, kar jo dela drugačno od večine drugih. Tudi instrumentalni del tega albuma ni zanemarljiv, vendar je glas Norme Waterson tisti, ki glasbo dviga visoko nad povprečje. Vse skladbe so ljubezenske, nekatere govorijo o čisti ljubezni, druge o poželenju in bi jih lahko uporabili kot zvočno podlago za branje našega članka o erotiki v angleški ljudski pesmi. Iz večine veje trpka bolečina izgube ali neskončnega čakanja. Moja najbolj priljubljena skladba na tej plošči ima naslov Flower Of Sweet Strabane, ki je že ob prvem poslušanju pritegnila mojo pozornost mogoče tudi zaradi simpatične vloge bendža, ki ga je zaigral nihče drug kot Martin Carthy. Da ne bo pomote, to verjetno ni album, ki bi vas prevzel z nebrzdano energijo (takšnih plošč je v angleškem folku cela vrsta) in predirljivostjo, Norma Waterson ima v rokavu čisto druge karte. Za naše boljše razumevanje je pesmi pospremila s sočnimi komentarji in pri večini skladb tudi razkrila korenine, kolikor jih je pač mogoče razkriti (Topic Records, 50 Stroud Green Road, London N4 3ES, UK).

Jane Weber