CLARENCE "TOM" ASHLEY

The Music Of Clarence Ashley

County, 2001

Založba County je del veliko bolj znane bluegrassovske založbe Rebel in izdaja stare posnetke countryja iz dvajsetih in tridesetih let. O njenih izdelkih smo v Muski že pisali, tokrat pa vam predstavljamo ploščo, ki smo jo ljubitelji te glasbe čakali leta in leta. Če mogoče malce pretiravam (ali pa tudi ne), smo na to ploščo čakali tako težko, kot so ljubitelji starega akustičnega bluesa pred desetletjem čakali na izid vseh posnetkov Roberta Johnsona. Clarence "Tom" Ashley je bil legendaren glasbenik že pred vojno, v zgodnjih šestdesetih letih pa je nastopil na nekaterih znanih festivalih in znova vzbudil pozornost občinstva. Seveda je podobno kot pri pevcih bluesa (na primer Skipu Jamesu ali Johnu Hurtu) tudi pri Ashleyju jasno in znano, da med njegove najboljše posnetke sodijo prav tisti iz poznih dvajsetih in zgodnjih tridesetih let. Skladbe Little Sadie, Greenback Dollar, Coo Coo Bird in Naomi Wise so še danes del repertoarja številnih izvajalcev, med ključne zvočne zapise teh tem pa sodijo prav Ashleyjevi. In kaj je v njih tako posebnega? Ashley je po slogu po svoje še najbližje Docku Boggsu, čeprav so tudi med njima velike razlike. Na kitaro in bendžo je igral v neizprosnem in krčevitem slogu, pel pa je z visokim in prodornim glasom, kakršnega danes ne bi prenesel noben mikrofon. Nad Ashleyjevo glasbo so se predvsem po zaslugi Smihtove vplivne antologije ameriškega folka navduševali Dylan, Baezova, Garcia in celo Doc Watson, ki je z Ashleyjem pozneje celo snemal in naredil ene prvih posnetkov z izrazito kitaro kot solističnim glasbilom. Prej je bila kitara namreč namenjena zgolj ritmični spremljavi. Jerry Garcia iz skupine The Grateful Dead je nekoč celo izjavil, da je prav ob Ashleyjevih ploščah dojel, kaj je to dober folk in za kaj gre v ameriški ljudski glasbi. Dejal je, da mu je slika postala jasna, ko so mu povedali, da Ashley dela kot šofer traktorja, ob večerih pa igra za prgišče dolarjev. Na tej zgoščenki so prvič zbrani Ashleyjevi posnetki iz njegove zgodnje kariere; brez zadrege lahko zapišem, da gre za eno najbolj spregledanih poglavij v ameriški glasbi. Žalostno je, da smo doslej poznali samo dva ali tri Ashleyjeve posnetke, po drugi strani pa so užitki ob poslušanju bolj ali manj popolne zbirke toliko večji. Ni mi sicer jasno, kje so producenti izgubili Ashleyjevo posrečeno različico skladbe House Of The Rising Sun. Ashley je bil tudi velik komedijant, o njegovem nenavadnem življenju in delu pa si lahko preberete v priloženi knjižici. To je seveda plošča le za najbolj zagrete poslušalce, ki jim visoko petje in rezek zven bendža ne gresta na živce (County Records, P.O. Box 7405, Charlottesville, VA 22906, USA; www.rebelrecords.com).

Jane Weber