AFRICANDO ALL STARS

Mandali

Stern's Africa, 2000

Quel surprise! Quel scandal! Kako šokantno lep in škandalozno izviren je peti album turbo salsa benda Africando! Čeprav tudi prvi štirje niso bili od muh, saj so vsak po svoje dokazali, da se jadikujoči neoislamski soul prilega ortodoksni newyorški salsi vsaj tako dobro kot želod svoji kapi. Resnično, Mandali je album, vreden čistega karibskega ruma. Na njem se je senegalsko–kubanskemu jeklenemu jedru zasedbe pridružila vrsta vrhunskih afriških glasov, od super zvezdnikov Koffija Olomideja in Salifa Keite do pozabljenega senegalskega slavčka Thiona Secka in gvinejskega griota operetnega glasu Sekoube Banbina ter prekaljenega togoleškega salsamana Gnonnasa Pedrosa. Vsak izmed njih (eni zavoljo nenavadne interpretacije, drugi zaradi edinstvene kakovosti glasov, tretji pa zgolj zato, ker salso pojejo v volofščini in francoščini, v mandinškem in lingalškem jeziku) je vnesel kapljico čudaškosti, nepredvidljivosti in neulovljivosti - trojico sestavin, za katere je salsa od nekdaj hudo prikrajšana, ne da bi s čimerkoli prekršil osnovna pravila te glasbene zvrsti. Mandali zategadelj zveni obenem strumno in krhko, ozemljeno in onostransko, poskočno in romantično ... A nikoli pusto ali plehko. Na trenutke iz dvanajstih plesnih skladb, aranžiranih v slogu robustne newyorške šole salse, celo zaveje duh stare Havane, medtem ko je nostalgija bleščečih sahelskih afrolatino orkestrov izpred tridesetih let prisotna v domala sleherni pesmi na albumu. Navkljub enotnemu zvoku in nepretrgani napetosti tri skladbe le izstopajo iz celote: Salifova viharna latino verzija sicer himničnega napeva N'Toman, barvita ter domiselna priredba zdaj že skoraj štiridesetletnega hita Doni Doni legendarnega gvinejskega nacionalnega orkestra Bembeya Jazz in neopisljivo lepa melodija Sey, v izvedbi mbalax trubadurja Thiona Secka. Že samo zaradi nje se Africandovemu petemu in najbolj eksplozivnemu albumu obeta status klasične in prelomne latino plošče.

Sonja Porle