Letnik: 2001 | Številka: 5 | Avtor/ica: Jure Potokar

KETIL BJØRNSTAD

Grace

EmArcy/Multimedia, 2001

Ketil Bjørnstad je klasično izobra˛eni norveški pianist, ki ga je usodno zaznamovalo poslušanje plošče In a Silent Way (kolikokrat sem to slišal?) Milesa Davisa, tako da se že trideset let ukvarja z glasbo, ki niha med evropsko improvizacijo in jazzom. Kakor navajajo biografski podatki, je doslej sodeloval pri vsaj tridesetih ploščah vseh žanrov: od new agea do rocka, nastopal je z večino nam bolj znanih severnjaških glasbenikov (Jon Christensen, Arild Andersen) in posnel celo štiri plošče za založbo ECM, ki se zdi glede na njegov stil kot ustvarjena zanj. Kljub temu ostaja njegovo ustvarjanje precej v ozadju, nenazadnje gotovo zaradi zahtevnosti glasbe, ki jo ustvarja, pa tudi zato, ker je pravzaprav bolj znan kot pisatelj, saj je doslej objavil osemnajst knjig, od tega štirinajst romanov.

Toda prav ti podatki so najbrž nujni za razumevanje njegove najnovejše plošče Grace. Gre namreč projekt, posnet na koncertu, ki ga je s sodelavci (pevka Anneli Drecker, pevec in saksofonist Bendik Hofseth, kitarist Eivind Aarset, elektronik Jan Bang, basist Arild Andersen in tolkalec Trilok Gurtu) uresničil natančno pred letom na jazzovskem festivalu v norveškem Vossu, v njem pa skozi svojo glasbo predstavlja pesmi in prozne odlomke iz zapuščine angleškega pesnika Johna Donna (1572-1631).

Presenetljivi projekt seveda zahteva popolno pozornost poslušalca, vendar je ta nagrajen z izjemno uspešno sintezo besede in kristalno čistega severnjaškega zvoka, ki daje Donnovi sijajni, izjemno izčiščeni filozofski liriki povsem novo dimenzijo. Prav vsi sodelujoči so se seveda izjemno potrudili, piko na i pa dajeta produkcija in zvok. Že po nekaj trenutkih poslušanja bi namreč človek prisegel, da posluša ploščo založbe ECM. Ne po naključju: posnel jo je Jan Erik Kongshaug in jo zvočno obdelal v oselskem studiu Rainbow.

Grace je plošča, ki seveda nikoli ne bo imela veliko poslušalcev, vendar vsebuje toliko ustvarjalne energije, duhovne lepote in modrosti, da sem zelo vesel, ker je našla pot do mene.

Jure Potokar