J. RAWLS

The essence of J. Rawls

Groove Attack, 2001

Tako, po pravici se vprašajmo, kolikokrat v resnici angažirano prisluhnemo besedilom, ki jih iz ust brizgajo hitrogobčni ameriški rapperji? In brskamo po duši še naprej: koliko od tega, kar slišimo, v resnici razumemo? Bore malo, še posebej, če fantje klepljejo kakšne hude metaforične rime, v katerih nam ni jasna niti primarna, kaj šele zatwistana pomenska struktura rime. Je pač tako, da je potrebno za razumevanje besedil odsurfati na www.ohhla.com in med vsemi tam objavljenimi »lyricsi« najti onega, ki te zanima, in se vanj poglobiti, s slovarjem, potrpljenjem in Pižamovo telefonsko številko pri roki.

A po drugi strani je tudi res, da kakorkoli že v teh krajih povzdigujemo ustvarjalne prebliske v muzikah in njih produkciji in prisegamo nanje, bolj poredko beremo vrstice, kjer so zabeleženi snemalci in producenti komadov. OK, vemo za Dreja, Premiera, RZO in Swizza Beatsa, a drugi trudniki nam (če že kdaj podrobneje pregledamo olupke cedejk) kaj hitro uidejo iz spomina. In potem smo prijetno presenečeni, ko kateri od teh "anonimusov" izda pregledni plošček svojih produktov, kot je storil J. Rawls, sicer hišni producent in član indie pozitivnih klepetačev Lone Catalysts.

Da smo J. Rawlsa do sedaj spregledovali, je kriv tudi njegov nenavaden lokacijski izvor – model namreč bivakira v Columbusu v Ohiu ... na hiphopovskih kmetih, skratka. Njegovo otroštvo so polnile plošče Richarda Pryorja in funkovsko/soulovska fonoteka njegovih roditeljev. Menda je vinile sukal že pri treh letih, in to tako, da so mu mati na one singlce, ki so mu bile všečne, s flomastrom narisali velik križ, tako da se mali ni zmotil in zarolal kakšne nedopadenke. Esenca njegovega producentskega dela je zdaj, ko je poba velik in je produciral tudi Kwelija in Mosa Defa, z nekaterimi remiksi na voljo kot nova huda edicija nemške založbe Groove Attack.

J. Rawls na njej izkazuje mojstrstvo v coni downtempa, z veliko nežnega samplanja klavirjev, harmonija, pihalca in drugih soularij, na to pa je naložil genialen izbor kvalitetnih, a ne razvpitih mojstrov ceremonij - še najbolj znani so J-Live, Apani B in Mr. Complex –, ki fletno drsijo prek domišljenih in do perfekcije prignanih jazzy beatov. The Essence of J. Rawls je simpatično odkritje za sladokusce, ki ga bodo utegnili postaviti poleg ploščkov The Roots, Slum Village, A Tribe Called Quest in Commona. To ni muzika za vse, je pa za vse hiphopovske in jazzy/funky nešminkerske odprtoglavce.

napo.lee.tano