Letnik: 2001 | Številka: 6/7 | Avtor/ica: LukaZ

BOREDOMS

Vision Creation Newsun

Birdman, 2000

Očitno so se japonski prvaki »trashpoppunkjazzcore« glasbenega »podna« v zadnjih letih preusmerili iz žganja na pejotl ter agresijo zamenjali s psihedelično toksično mešanico, sestavljeno iz folklornih jedi, zabeljenih z nemškim rockerskim zeljem.

Mojstri diletantstva, nosilci šok estetike in hkrati konglomerat pop kulture, njen izbljuvek in odslikava obenem, so kariero začeli kot Pisshole Surfers, neposreden odgovor na super heroje godbene sprevrženosti in toksičnega onaniranja The Butthole Surfers. Razlika med njimi je le v tem, da je deskanje po scalni luknji veliko lažje in bolj tekoče, ker jo večkrat zalije povodenj. Ko sta luč sveta zagledali prvi plošči Onanie Bomb Meet The Sex pistols in Soul Discharge, obe dostopni tudi za nejaponski svet, so upehane deskarje iz Teksasa krepko povozili. Subverzivnost mešanice različnih glasbenih žanrov in estetik, segajoč od punka, japonske noise diaspore, jazza, popa in še česa, so nadgradili z destruktivnim anti performansom, kjer so z brenarji, brusilnicami, macolami in motornimi žagami puščali za seboj razdejanje in šok. Ob tem pa jim je še vehementno prevarantsko uspelo priti v zavetje mainstreama, saj so že dalj časa del japonske veje multinacionalke WEA. Časi, ko so se še valjali po fanzinski sceni in imeli kasetno založbo (tipično za japonsko podtalno produkcijo) ter prakticirali koncept DIY (zavihaj rokave, pljuni v roke in naredi sam), so nepreklicno mimo, ob tem pa Boredoms še vedno spadajo v predalček »kultna roba«. S številnimi frakcijami čudaške druščine so se parazitsko zajedli v vsako poro sodobne japonske godbe polpreteklega časa, v noise z zasedbo Hataranash, v kulturo plesnih diktatorjev sukalcev plošč z Ooioo in DJ Pica Pica, v punk rock s Free Kitten, v improvizacijo prek Naked City in Otoma Yoshihide, in ne boste verjeli, celo v obujanje tradicij židovske godbe z Mystic Fugu Orchestra.

Ob tako razčlenjenem delovanju članov zasedbe je seveda očitno, da je glasba Boredoms spreminjajoča in razvijajoča se materija parazitske narave, ki si sposoja vsepovsod, ob tem pa ohranja lastno identiteto. Njihov »jebiveter« odnos do glasbenih veščin se je spremenil predvsem s fascinacijo nad studijsko tehnologijo in rabo razvijajočih se elektronskih medijev. V zadnjem času tako večino časa preživijo v studiu, kjer nastajajo počasne, meditativno ukrojene skladbe v opojnem, rahlo zamaknjenem duhu primarnih, transcendentalnih ljudskih godb. Porodne krče refleksije na psihedelično godbo lahko pri Boredoms zapazimo že na preteklem izdelku Super Ae, na najnovejšem albumu pa to sestavino dokončno spustijo v ustvarjalno orbito. Če naslov plošče ponazorimo z enačbo Vision + Creation = Newsun, nam poleg novega estetskega zvočnega temelja skupine implicira še nekaj. Potrjuje namreč trditev iz mojega zelnika, da so Boredoms najbolj trendovsko usmerjen japonski podtalen band. Ko je biti trendi enako »podnu«, so v »podnu«, ko noisi, so supernoisi, sedaj, ko japonskemu undergroundu vlada sindrom lizerkove kisline, pa giga opojni.

Substanca je skrbno ustvarjena in nadvse zasvojljiva. Glavna sestavina je tekoča, omamna zvočna kulisa z mestoma plemensko, prvinsko ritmično repeticijo, na katero se lepijo lebdeči kitarski izleti, bobnarska sinkopa in primitivni elektronski posegi, od nenadnih rezov, zamikov (delayov), odmevajočih vrtincev do ponavljajočih se zvočnih zank, produkt manipulativnega dela v studiu. Glavni protagonist zasedbe, Yamatsuka Eye, je dokončno ukrotil žival v svojem grlu, opustil značilno neartikulacijo, s katero nas je razorožil v ogolelem mestu, vse v korist artikulacije zvočne materije, ki opušča radikalne posege, prevrate in destruktivne metode. Glasba ni več kolaž perverzij in odmikov, temveč skrbno urejena, tekoča celota, polna občutljive zvočne senzibilnosti. Morda bo to v ušesih zapriseženih fenov Boredoms zvenelo heretično, toda zvočni zapis devetih skladb govori drugače. S ploščo Vision Creation Newsun so Boredoms še vedno carji in trdno nepremagljivi.

LukaZ