Letnik: 2001 | Številka: 6/7 | Avtor/ica: Jure Matičič

JAN JELINEK

Loop-Finding-Jazz-Records

~scape, 2001

RAZLIČNI IZVAJALCI

Staedtizism 2

~scape, 2001

Urbane zvočne podobe berlinske založbe ~scape so nas najprej navdušile z različico novega, velemestnega duba. Izbrane skladbe so težile k spremembam vsakdanje zvočne zavesti in vztrajale pri dolgotrajnih izletih v vzporedne zvočne svetove. Vez med vsakdanjostjo in zvočno fikcijo je bila za vedno pretrgana, naša rutina pa obogatena z neverjetno estetsko izkušnjo 'soundtracka' za prijetnejše bivanje. Čas se pri ~scape dobesedno ustavi, z večanjem kataloga založbe pa se to podaljšano bivanje zdi še izrazitejše in globlje. Iz urbanega nu-duba in reprezentativne kompilacije Staedtizism se ~scape seli v ponovno interpretacijo jazzovskih godb iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Mejnika v razvijajoči se podobi založbe sta album Jana Jelineka, Loop-finding-jazz-records, ter drugo nadaljevanje kompilacije Staedtizism. Jan Jelinek nam je znan že z imenoma Farben in Gramm, sedaj pa se prvič pojavlja razkrit, pod lastnim imenom. Njegova glasbena vzgoja se je dogajala v okolju house glasbe v rojstnem mestu Darmstadtu in se razvijala prek soula, funka, duba, lo fi estetike arhaične salonske glasbe ter novih lounge jazz muzikantov, kot je na primer Jimi Tenor. Loop-finding-jazz-records je že od začetka neverjetno eleganten in uglajen album, ki na hitro interpretira majhne delčke starih jazzovskih plošč. Jazz ni prisoten kot specifičen zvok, ampak kot občutek, ki ga album skuša zaobjeti v miselnem toku in produkcijskih strategijah. Osnova ustvarjalnega procesa so bili mikroskopski delčki, vzeti s starih plošč in shranjeni v sampler. Iz njih je Jelinek naredil zvočne zanke in jih počasi, eklektično moduliral. Ustvarjena je bila harmonična podlaga, ki neurejene in neredne zvoke pokajočih filtrov meša v neskončne zvočne pokrajine subtilnih basov in skoraj neopaznih ritmov. Album Loop-finding-jazz-records ni več iskanje popolnega ritma, ampak iskanje popolnega zvočnega občutka. Da bi ga doživeli, ga moramo slišati. Jan Jelinek je nekakšen idejni predhodnik kompilacije Staedtizism 2, ki zvoke novega duba in jazza popelje v malce širši okvir. S tem se nadgrajujeta in znova definirata žanr in zvočno področje založbe ~scape. Pole ali Stefan Betke je tudi tokrat naredil precej samosvojo in specifično izbiro, ki zopet vključuje predstavnike različnih delov globalne elektronske scene. Prisotni so že nekdanji abonenti založbe ~scape: še enkrat Jan Jelinek, Burnt Friedman and The Nu Dub Players ter Kit Clayton. Novi, čeprav že dobro znani člani nu-dubovske in jazzovske odprave pa prihajajo predvsem iz ameriške smeri: Low Res, John Tehada in šef založbe Plug Research Alan Avensian (pod imenom Headseat skupaj z J. S. Tamborellom in njegovim očetom na saksofonu) si prostor na cedejki delijo z Danci System, Angležem Process iz Brightona, Beige z založbe Leaf in Sad Rockets, ki so tik pred izidom albuma pri založbi Matador. Edini pravi novinci so Andreas Nolte in duet Bus, čeprav bi lahko glede konkretnega zvoka na kompilaciji Staedtizism 2 za relativne novince označili kar vse. Vsakič, ko dobimo nov izbor izvajalcev, dobimo tudi spremenjeno zvočno podobo, ki je osnovana na enotni ideji. Plošča namreč zopet deluje kot enoten album, ki ga niso naredili različni ljudje, ampak je proizvod ustvarjalnega napora enotne producentske sile. Mogoče drugo nadaljevanje res ne deluje tako močno in prepričljivo kot prvi Staedtizism, toda vendarle lahko v njem vidimo nadaljnji razvoj založbe ~scape in njenega barvitega zvočnega spektra.

Jure Matičič