SACHIKO M/TOSHIMARU NAKAMURA

Do

Erstwhile, 2001

Estetika redukcije zvočnega spektra - s težnjo po mikroskopskem raziskovanju potencialov zvoka in s poudarkom na počasnem razvoju in lepljenju zvočnih tkiv, v kontrastu z ustvarjanjem kompleksne zvočnosti in interakcije - je v veliki meri oplemenitila improvizirane godbe zadnjega desetletja. Če jo historično lahko pripišemo tradiciji minimalizma v sodobni glasbi z La Montejem Youngom in Tonyjem Conradom na čelu (vendar z razliko, da gre za močan ideološki in estetski odklon med kompozicijo in improvizacijo), pa je nadvse presenetljivo dejstvo, da so se tovrstne struje pojavile tudi v najbolj radikalnem raziskovanju zvoka, v noise glasbi kot samostojnem, specifičnem glasbenem žanru, ki se je konstituiral na Japonskem. Hudo plastovite, kompleksne, agresivne in rušilne zvočne tektonske premike so zamenjali subtilnejši prijemi in koncepti, ki se radi dičijo z modrostjo zen budizma. Tako so se v deželi vzhajajočega hrupa rodili nova estetika, podžanr in gibanje, poimenovano onkyo, katerega glavna predstavnika sta Sachiko M (Matsubara) in Toshimaru Nakamura, oba izrazito samosvoja tvorca zvočnih konstruktov.

Plošča Do je njuno drugo sodelovanje (prvo sta zabeležila že leta 1998 z izdelkom Un pri manjši japonski založbi Meme); letos ga je izdala prodorna ameriška založba Erstwhile. Na plošči so dokumentirane tri improvizirane zvočne pokrajine, ki navdušujoče prepletajo samosvoje radikalne koncepte obeh protagonistov.

Sachiko M je kariero začela kot mojstrica vzorčenja zvokov s semplerjem v superskupini Otoma Yoshihide Ground Zero. Kasneje je sempler očistila vseh zvokov in se podala na pot »vzorčne amnezije«. Tako uporablja prazen sempler (»empty sampler«), sempler brez kakršnekoli zvočne baze, s katerim operira le prek proizvajanja in moduliranja visokofrekvenčnih zvočnih valovanj (sinewave), ki se zarežejo v našo lobanjo in parajo ušesne kanale. Koncept radikalne zvočne redukcije je uspešno uveljavila s samostojnim delom (plošča Sinewave Solo pri njeni lastni založbi Amoebic), v sodelovanjih z Gunterjem Mullerjem in Otomom Yoshihidejem (projekta Filament 2 in ISO) ter v triu Hoahio (ki ga je zapustila ravno pred nastopom v Ljubljani). Toshimaru Nakamura je najprej sledil hordi japonskih hrupnežev, ki so deviantno prevračali zgodovino rocka, nato pa se je predal tokovom improvizirane godbe in zvočnim eksploracijam. Te izvaja prek tako imenovane »no input mixing board« - mešalne mize brez kakršnihkoli zvočnih virov, prek katere z električnim signalom proizvaja le »feedback« in ga nato generira. Rezultat, zlitje obeh konceptov na plošči Do je preplet hrupnih estetik, izvirajočih iz noisa, in abstraktnega minimal tehna s subtilnim, senzibilnim pristopom do fenomena zvoka. Zvoka kot fizične mase, ki lahko pri slušatelju povzroči nelagodje in odpor. A ko mine prvi šok in je ta ovira prebita, se ti na krilih minimalnih zvočnih virov razkrije celotna mavrica zvokov z vso kompleksnostjo vred in odpre zelo intimen svet. Svet, ki nudi izredno zvočno izkušnjo, saj vsak fizičen premik nudi drugačno sliko, podoživljanje in percepcijo. Ta se oblikuje iz komaj slišnih zvokov električnega signala, visokofrekvenčnih oscilacij, ki so ogrodje za zvočne motnje, proizvedene s feedbackom; te deloma služijo tudi kot ohlapno ritmično ozadje za ambientalno naravnane zvočne pokrajine, ki lahko porajajo globoko notranje doživetje.

Ob tovrstnih eksperimentih se seveda že lomijo pisala in burijo duhovi kritiške in glasbene srenje. Šušlja se o novi estetiki vzorčenja zvokov, ki jo nazivajo »post sampling«, hkrati pa nekateri pisuni precej bolj neproduktivno in nekonstruktivno pišejo o »ženskem senzibilnem principu« k noise glasbi. Karkoli že, Do je dokaz, kako iz minimalnega doseči maksimum. Ali kot je o plošči zapisal soborec Gunter Muller: »Abstraktna glasba? Ne, meni se zdi zelo konkretna.« Z odprtjem vaših slušnih kanalov naj postane taka tudi vam. Z njo se namreč lahko odlepite od zgolj pasivne funkcije sprejemnika zvočnih dražljajev ter se prelevite v dinamičnega poslušalca, ki si lahko ustvari samosvoj način, percepcijo podane godbe in dejavno kreira zvočni fenomen.

LukaZ