Letnik: 2001 | Številka: 6/7 | Avtor/ica: Marko Jenšterle

MEMIN EL SUCESOR Y EL GENERAL LARGUITO

En Vivo

A Tu Nivel Records, 2001

Memin je eden najbolj iskanih dominikanskih studijskih glasbenikov, ki ga je kot basista mogoče zaslediti tudi na vsaki plošči njihovega glavnega bachatera Antonyja Santosa. Meminov dodatek k imenu, El Sucesor (Naslednik), se nanaša prav na Santosa. Memin je že lani izdal studijsko ploščo v zelo omejeni nakladi, ki poleg tega ni imela distributerja, zdaj pa se je pojavil s posnetkom nastopa, ki ga je imel na koncertnem prizorišču Rancho Merengue pri Santiagu v Dominikanski republiki. Na ovitku je sicer navedeno, da gre za skupno ploščo Memina in Generala Larguita, glasbenika, ki izvaja tako imenovani »merengue tipico«, vendar je vloga Generala Larguita neprimerljiva z Meminovo.

Memin je pravi bachatero, po duši in po stilu igranja. Po duši pomeni, da mu recimo ni pomembno, kako se pravilno napiše njegovo krstno ime, saj ga je doslej še na vsaki plošči napisal drugače. Giovanny Belliard se pojavlja še kot Geovanny, Jeovanny, Jhovanny, Jovanny, Jobany, Yobany in Yobanny. Da je dober bachatero, pa nas seveda prepriča glasba. Zanimivo pri tem je, da na koncertni plošči ni ene same skladbe v ritmu bachate, ampak so vse v stilu hitrejšega merengueja. Ker gre za cenjenega glasbenika, so njegovo »fiesto« prišli poslušat številni glasbeni prijatelji, nato so se mu tudi pridružili na odru. Tako se vse skupaj začne s simpatičnim venčkom treh dominikanskih hitov (La Quiero Ver skupine Los Toros Band, El Envidioso Luisa Vargasa in El Burro Andyja Pene), v katerem se Meminu Luis Vargas in Andy Pena tudi pridružita na odru. Kmalu nato se osrednji glasbenik pokloni Antonyju Santosu z odlično izvedbo njegovega merengueja Dejame Entrar. Sledijo dovtipi Generala Larguita, ki pa je vsaj za tiste poslušalce, ki niso Dominikanci, zanimivejši v skladbi La Mala Mana, v kateri je mogoče dominikansko glasbeno dediščino primerjati z ameriškim bluesom.

Meminova fiesta je izredno simpatičen posnetek koncerta, ki v osnovi niti ni bil zamišljen kot snemanje plošče. Po izidu so v Dominikanski republiki prodali že 75 tisoč izvodov plošče, to je za nastop še posebej dober rezultat.

Problem te in podobnih plošč je le v tem, da za seboj nimajo neke večje založbe, zato so dosegljive le v Dominikanski republiki, sosednjem Portoriku ali med dominikansko emigracijo v ZDA. Škoda, z malce boljšo promocijo bi v latino evforiji, ki vlada v svetu, hitro dobila pomembno mesto.

Marko Jenšterle