RUBY

Short-Staffed At The Gene Pool

Wichita, 2001

Pomanjkanje prvinskega zanosa nerad povezujem z leti in močnejše naslanjanje na elektronske pripomočke ni nujno pokazatelj ‘zrelega’ razvoja nekega izvajalca. A to, kar Leslie Rankine predstavlja na drugem rednem albumu pod imenom Ruby, je svetlobna leta stran od početja njenega nekdanjega punkrockovskega benda Silverfish. V tem sploh ni osamljena. Cela vrsta protagonistov prve frontne vrste otoškega novega in avant rocka izpred desetih let ubira podobno pot; Anjali iz Voodoo Queens, Margaret Fiedler iz Moonshake sedaj v Laiki, Luke Sutherland iz Long Fin Killie sedaj v Bows, še Gallon Drunk.

Se umirjeno petje bolj spodobi za Lesliejina ‘zrela’ leta in je elektronska predloga večine pesmi plod zavestne odločitve? To lahko le ugibam. Vseeno pa se nagibam k misli, da to počne samo zato, ker se preprosto najde v tovrstni glasbi in ji je za ‘ideološke’ predsodke malo mar.

Prvenec Salt Peter je stregel z dobršnim odmerkom energije, na zgolj glasbeni ravni in s petjem, ko bi Leslie na trenutke zlahka zamenjali s PJ Harvey. Druga polovica Ruby, producent Mark Walk, je bil takrat tudi še pod vtisom delovanja v Pigface, njegovi industrijski ritmi so se umaknili v ozadje le za nov zagon. A od takrat je minilo šest let. Vmes se je Leslie nekajkrat preselila; od New Orleansa prek Seattla nazaj na Škotsko, snemala in nasnemavala je novo gradivo, obenem je prenehala delovati njena založba Creation. Dolgotrajni postopek nastajanja plošče je resda postavil vsako podrobnost na svoje mesto, a istočasno so presahnile prvinske glasbene draži. Preveč pesmi sedaj zveni, kot da se jih je Leslie že naveličala. A to ne pomeni, da so zgolj po pravilih oblikovane pop pesmi. Mark Walk je za vsako posebej pripravil dovolj izvirno predlogo, da je ne moremo odpraviti z veljavnimi termini trip hopa ali kakršnegakoli ‘beata’. Še več truda je vložil v stalno razmigane aranžmaje, kjer se sempli naravno zlivajo s ‘pravo’ igro lahkotnega vibrafona, umirjene akustične kitare in lirične trobente. Leslie na to bolj šepeta kot poje, kaj šele kriči. Iz zamaknjenosti se prebudi le dvakrat, trikrat, v potencialnih uspešnicah Grace in Beefheart. Povečini se je umaknila v intimo, očitno zadovoljna s svojimi malimi obsedenostmi. Če bi pretrgala ‘zemeljske’ vezi, bi se lahko pridružila Laiki v njihovih kozmičnih spogledovanjih.

Ruby torej iščeta svoje mesto nekje vmes, med sredinsko produkcijo, ki sega po všečnosti, in se stalno ozirata v kreativne sfere elektronske plesne glasbe. Imena remikserjev (Schneider TM, Mira Calix, Max Tundra, Solex, Kid 606), ki so že pripravili svoje ‘interpretacije’ pesmi s Short-Staffed At The Gene Pool, govorijo temu v prid.

Janez Golič