Letnik: 2001 | Številka: 6/7 | Avtor/ica: Jure Matičič

SHANTEL

Great Delay

!K7/Menart, 2001

HERBERT

Bodiliy Functions

!K7/Menart, 2001

Albuma Great Delay in Bodily Functions lepo kažeta smer, v katero odhaja berlinska založba !K7, ki nam je najbolj znana po številnih kompilacijskih ploščah DJ-Kicks. Če so prej v njihovem katalogu prevladovali 'mikstejpi', so jih sedaj v veliki meri zamenjali albumi. Pridobili so namreč precej velika imena plesne glasbe nove dobe, kot so Smith and Mighty, A Guy Called Gerald, Funkstörung, na koncu pa še Shantel in Matthew Herbert. Poleg vsega se je založbi odprlo še nekaj perspektivnih licenčno distribucijskih poslov. Založbe, ki se sedaj 'kažejo' pod okvirom !K7, so Musik Aus Strom in G-Stone ter posredno še Grand Central, Soundslike in Essay Recordings. Albumi, ki so pri !K7 izšli v zadnjih mesecih, nam kažejo popolnoma novo podobo založbe, saj se skoraj brez izjeme posvečajo mehkejšemu delu bobna in basa, lagodnim breakbeatom, house ritmom, latinskim tolkalom, godalom in uležanim glasovom. V to sodita tudi Shantel in Herbert, zato pojdimo lepo po vrsti. Najprej bomo obdelali prvega. Stefan Hantel se je nekaj pred izidom albuma Great Delay preselil v Izrael, natančneje v Tel Aviv. Stefanu se pozna stalno nastopanje po evropskih koncertnih odrih in didžejskih kabinah, svoje je dodala tudi lagodna atmosfera novega doma. Razlika s Frankfurtom ni zanemarljiva, poleg tega pa je imel v Tel Avivu možnost sodelovati s številnimi majhnimi godalnimi kvarteti, pihalnimi ansambli ter z izraelsko pevko Efrat Ben-Zur; to je na albumu Great Delay še najbolj opazno. Poleg tega se v vsakem instrumentalnem vložku, ki nadgrajuje dubovsko house podlago, sliši stalna uporaba zamika (delay). Efekt s tem pridobi skoraj status samostojnega instrumenta, ki ustvarja neke popolnoma svoje zvoke. Zato ne bodite presenečeni nad imenom albuma, ki plava v neke vrste večni lahkotnosti in se meša z zaspanim popoldanskim kofetarskim občutkom. V to sfero lahko potisnemo tudi Matthewa Herberta, čeprav imajo njegovi komadi v sebi skritih veliko več podrobnosti, na katere moramo biti izredno pozorni. Sliši se, kot da bi (spet) house ritme in džezovsko okužbo prehitevali posnetki iz Herbertovega bivalnega okolja. Dokumentiranje najbolj intimnih zvokov iz pravega življenja, kar je Herbertova dolgoletna strast, je skozi studio skoraj neopazno preneseno na plastiko. Stvari tokrat pač niso tako agresivne kot pri Dr. Rockitu ali pri kakšnem drugem psevdonimu, ki ga za drugačne godbe uporablja Herbert. Osnova je še vedno house godba, vendar je na vse njene strani privezano neskončno veliko jazza, soula in lounge godbe. Poleg tega se tudi tukaj ne otresemo vokalov, za katere je v večini poskrbela pevka Dani. Shantel in Herbert torej tradicionalne vzorce jazzovskih in soulovskih godb spremenita v novodobno mešanico, kjer v glavnem kraljujejo house godba, lomljeni ritmi in subtilni eksperimentalni manevri. Ampak od časa do časa lahko iz rokava še vedno potegneta kakšen v preteklost obrnjen jam session. Iz lounge preteklosti v lounge prihodnosti.

Jure Matičič