MOVEKNOWLEDGEMENT

KUD Franceta Prešerna, Ljubljana, 19. 5. 2001

Tale sestavek, ki ga je navdihnil ljubljanski koncert novomeške zasedbe Moveknowledgement v Kudu Franceta Prešerna, prinaša obilico dobrih novic. Prvič to, da je direndaj, ki ga je na sklepni prireditvi natečaja Kukavičja jajca zganjala sedem- do enajstčlanska »trip hop hip hop jungle reggae« zasedba, poskrbel za obilico dobre volje in ravno toliko kvalitetnih poskakujočih ritmov, kakršnih se ne bi sramovali niti najuglednejši slovenski glasbeniki, zavezani groovie ritmom. Pravzaprav bi se jih kar nekaj skrilo in odhitelo v studio odkrivat magični recept, ki so ga Moveknowledgement spravili skupaj pred dobrim letom dni (toliko je namreč stara sedanja zasedba) in ga zdaj več kot uspešno preskušajo tudi v živo. Res je sicer, da se v Kudu ni ravno trlo radovednih glav: približno dvajset se jih je udeležilo prve seanse, dolge dobro uro in posvečene pretežno rapu in hip hopu, kakšnih štirideset pa se jih je zbralo v drugem delu nadvse razvejanega in zagretega groove nastopa, v katerem so prevladovali ritmi reggaeja, jungla in drum'n'bassa. A kot priča malega ritmičnega spektakla vam lahko zagotovim, da to ni motilo prav nobenega: niti gledalcev, ki so na koncu skakali vsevprek, niti nastopajočih, ki jih pogled na praznino pod odrom ni niti malo potrl. Prej nasprotno. MC Zijalo alias Goran in MC N'toko alias Miha sta repala kot za stavo in svoje vsega spoštovanja vredno rapersko znanje demonstrirala v slovenskem in angleškem jeziku, čisto za konec pa sta si privoščila še nekaj čiste improvizacije; poleg obeh mojstrov ceremonij posebno mesto v zasedbi pripada nadarjeni (a za zdaj še premalo izkoriščeni) pevki Sandri, ki s svežim in rahlo sanjavim glasom popestri repertoar mehkejših soulovskih skladb, obvezni kitari, basu in bobnom pa sta se za nameček kasneje v ska reggae epizodi pridružila še mladeniča s pihali. Direndaj, vam rečem. Prav takšnega so Moveknowledgement menda pripravili na marčnem koncertu v K4, podoben pa se nam najprej obeta junija na muzejskih vrtovih v domačem Novem mestu, julija na festivalu Soča reggae sunsplash, avgusta pa menda na ljubljanskem Trnfestu. To je hkrati tudi druga od dobrih novic, ki sem vam jih obljubljala na začetku; tretja pa je brez dvoma ta, da Moveknowledgement naposled, po dolgih letih zaskrbljenega spraševanja, ki je zadnja leta med Novomeščani in okolišani zbujalo že resne komplekse glede dolenjskih glasbenih talentov, dokazuje, da smo južno od Ljubljane zagreti še za kaj drugega kot samo za mehkorockovske Dan D in osladno Društvo mrtvih pesnikov. Inovativnost, ki jo Moveknowledgement hranijo z naravnim zvokom in z različnimi, med seboj dopolnjujočimi se glasbenimi slogi, se še vedno bolj splača kot pa preračunljivo (za)ostajanje v preskušenih glasbenih okvirih.

In še četrta dobra novica: če bo šlo vse po sreči, nas bodo fantje in dekle že pozno jeseni razveselili s prvim albumom.

Marta Pirnar