Letnik: 2001 | Številka: 6/7 | Avtor/ica: Zoran Pistotnik

6. MEDNARODNI JAZZ FESTIVAL CERKNO 2001

Turistična kmetija Želinc, Cerkno, od 25. do 26. 5. 2001

Med različnimi pomladanskimi in poletnimi prireditvami, ki so se v zadnjih letih vzpodbudno namnožile širom po Sloveniji, je festival jazza v Cerknem že lani, po štirih letih »ogrevanja«, opozoril nase javnost s smelo zastavljenim programom, v katerem so enakovredno zastopani domači in tuji izvajalci, in seveda s specifičnim okoljem, v katerem se dogaja. Medtem ko so podobne prireditve pri nas umeščene v urbano sredino, so se cerkljanski organizatorji zgledovali po modelu, ki ga že desetletja poznamo iz drugih evropskih okolij: prireditev so umestili v šotorski kompleks, postavljen v naravno okolje – med hribe, potoke in kmetije. Če k temu dodamo še skrito razsežnost te prireditve – izjemno prizadevnost skupine zanesenjakov, da bi takšna prireditev v omenjenem okolju res zaživela – in (upati je, da vedno večjo) naklonjenost lokalnih dejavnikov, potem lahko v »cerkljanskem« festivalu jazza prepoznamo zelo zanimiv kulturni pojav.

Žal je v zadnjem trenutku zaradi dveh odpovedi delno okrnjen program zakrivil tudi nekoliko manjše zanimanje obiskovalcev. Ta programski izpad pa je prizadevnim organizatorjem uspelo premostiti z nadomestnim projektom italijanskega tolkalca Francesca Cuse. Ta se je z dvema didžejema, njunimi gramofoni in cedeji ter »živimi« elektronskimi intervencijami v pripravljene zvočne »vzorce« predstavil v izrazito sodobnem glasbenem polju. Priča smo bili uspešni združitvi možnosti, ki jih ponuja zvočna tehnologija, z morda najbolj arhaično glasbeno razsežnostjo – bobni, tolkali in drugimi preprostimi zvočili. Koncert, oplemeniten z mediteransko duhovitostjo v samem odrskem nastopu tolkalca in tudi v igri in izboru »zvočnih citatov«, je morda naletel na manj pripravljeno občinstvo, a po končnem odzivu sodeč ga je prepričal.

Po izvrstnem nastopu ameriškega kvarteta Sex Mobpa bomo v prihodnjih mesecih zagotovo merili vso drugo jazzovsko ponudbo v teh krajih. Izjemni instrumentalisti, uigrana skupina z vrhunsko kolektivno komunikacijo, avtorsko prepoznaven repertoar, brezhibna, energična, dramaturško učinkovita izvedba, razorožujoča duhovitost, ki jo podlagajo pod vse omenjeno – več kot dovolj razlogov za navdušenje. Člani Sex Mob seveda uporabljajo prijeme in izrazne vzorce, ki jih že vsaj desetletje prepoznavamo v ponudbi dela newyorških »off« jazzarjev, saj so vsi po vrsti dolgoletni udeleženci tega dogajanja. Vendar jih z izjemno iznajdljivostjo in svežino ter osupljivo energijo drobijo in ponovno sestavljajo v nove vzorce in zaporedja, pri tem se izkažejo za mojstre prekinitev in dinamičnih kontrapunktov, fascinantnih prehodov iz enega zvočnega polja v naslednje. Bili so vrhunec programa tega festivala; z njimi smo poslušalci dobili celo več od pričakovanega.

Za vrsto glasbeno sočnih trenutkov pa so poskrbeli predvsem tukajšnji glasbeniki. Prvo veliko presenečenje so uprizorili The Fool Cool Jazz Orchestra,več kot 20-članski »big band« slovenskih študentov, ki si glasbeno znanje nabirajo na tujih šolah. Predstavili so se presenetljivo suvereno s pogumno sestavljenim, v precejšnji meri avtorskim repertoarjem. Energičnost izvedbe in prepričljivo vodenje orkestra sta uspešno nevtralizirala šibke trenutke uigranosti v zahtevnejših prehodih in v izvedbeno kompleksnejših delih. Sodobno zveneča nadgradnja z zanimivimi zamislimi sicer v osnovi standardno zastavljenega »bigbendovskega« zvoka (npr. z uporabo rapovskega vokala, z električnim kitarskimi distorzijami ipd.) je dajala nastopu izjemno svežino in privlačnost. V orkestru je zagotovo vrsta izstopajočih instrumentalistov, o katerih se bo zelo kmalu govorilo. Na drugo stran palete domače festivalske ponudbe gre umestiti Fake Orchestra. Zdaj že kar uspešna stalnica na našem jazzovskem prizorišču se je tokrat predstavila kot z gostoma okrepljen kvartet z zahtevnejšim, izrazito jazzovskim repertoarjem. Seveda ga nosijo prekaljeni glasbeniki, z eno najboljših ritmičnih sekcij, kar smo jih kdaj imeli v slovenskem jazzu, člani pa so seveda tudi odlični solisti. Pri tem se je pokazalo, da violinistka Jelena Ždrale postaja ključen član zasedbe pri tvorbi prepoznavne zvočne podobe ter odličen soigralec v medigrah (predvsem) s kitaro. Med gosti zasedbe se je nenapovedano pojavil obetaven saksofonist Primož Fleischman in povsem upravičil svojo vlogo.

Prispevka Makedoncev in Hrvatov sta izzvenela v okviru pričakovanj. Trio TonijaKitanovskega goji tehnično brezhiben kitarski jazz, ki pa mu morda ne bi škodilo izogibanje nekaterim zastarelim klišejem. Zagrebško-slovenski kvartet G.A.P. pa je vsega občudovanja vredna zasedba že zaradi pogumnega zastavka v polju radikalnih postjazzovskih praks. Kvartet dveh pihalcev, čelista in kontrabasista (odlični Tomaž Grom!), »obdeluje« zvočno gradivo skozi sosledja zvočnih interakcij, solističnih intervencij in vzporednih iger, ki pa še preredko rezultirajo v pravi kolektivni igri. Za to bo verjetno potrebno še več skupnega igranja in izkušenj.

Program letošnjega »cerkljanskega« festivala je dragocen prav po tem, ker je omogočil razkrivanje domačih skrivnosti ter preverjanje ob tuji ponudbi z dodatkom izjemnega glasbenega užitka, ki so ga ponudili Sex Mob. Že zaradi takšnega nepretencioznega, a bogatega pristopa ter vsebin, ki jih vnaša v lokalno okolje, si zasluži vso pozornost in podporo.

Zoran Pistotnik