TIM BUCKLEY

Morning Glory: The Tim Buckley Anthology

Rhino/Nika, 2001

TIM BUCKLEY

The Dream Belongs To Me: Rare And Unreleased Recordings

Manifesto/Big Bang, 2001

Nove izdaje Tima Buckleyja je že kar težko dohajati. Zdi se, da se je zanimanje za njegovo glasbo tudi pri mlajšem občinstvu občutno povečalo in da zato založbe pridno brskajo po arhivih. Radijske postaje so Buckleyjeve koncerte rade snemale, zato bo v prihodnosti verjetno izšla še kakšna koncertna plošča, čeprav kakovosti dvojnega koncertnega albuma Dream Letter izpred nekaj let verjetno ne bo nobena dosegla. No, založba Rhino je letos izdala prvo dovolj verodostojno zbirko Buckleyjevih del, ki bo zadovoljila predvsem začetnike, saj ponuja enkraten vpogled v esenco Buckleyjevega opusa. Zbirka sicer ne prinaša nekaterih pevčevih bolj eksperimentalnih stvaritev, je pa zgoščena, dovolj natančna in vsebuje vse ključne skladbe, česar smo pri založbi Rhino že vajeni. Priporočam jo predvsem mlajšim poslušalcem, še najbolj tistim, ki poslušajo Jeffa Buckleyja in bi radi spoznali tudi glasbo njegovega očeta. Oba sta imela namreč presunljivo podobni življenjski usodi, pa tudi njuna glasbena sloga sta si nenavadno podobna, le da Jeffu nikoli nihče ni očital, da očeta oponaša. Skratka, zbirka, ki naj ne bi obšla vaše fonoteke, pa še razmeroma poceni, je dosegljiva na našem trgu (www.rhino.com). Pred kratkim je izšla še ena Buckleyjeva plošča. Založba Manifesto je naredila nekoliko nenavadno in konceptualno malce neenotno zbirko Buckleyjevih posnetkov iz let 1968 in 1973. Posnetki iz leta 1968, ki so bili doslej dosegljivi samo po internetu, so pozneje predstavljali jedro albumov Happy Sad, Blue Afternoon in Starsailor, zato so zanimivi za tiste z bolj akademskim odnosom do pevčeve zapuščine (nekatere primerjave so lahko prav posrečene in zanimivo je, kako je Buckley kot kakšen jazzovski glasbenik spreminjal svojo glasbo). Posnetki iz leta 1973 so malce manj zanimivi. Nekaj teh pesmi je pozneje v posodobljenih različicah izšlo na albumu Sefronia, nekaj je nikoli izdanih, zastopana je tudi zgodnja različica skladbe Freeway Blues, sicer znane z labodjega speva z naslovom Look At The Fool. Verjetno ni treba poudarjati, da je to plošča izključno za prave ljubitelje (www.manifesto.com).

Jane Weber