Letnik: 2001 | Številka: 8/9 | Avtor/ica: Rajko Muršič

KOSOVO ROMA

Glasba kosovskih Romov/Music of the Gypsies from Kosovo

Arhefon/Nika, 2001

Velikokrat slišimo bebave lamentacije na temo majhnosti našega prostora in našega posebnega položaja na presečišču svetovnih kultur. Kaj naj potem rečemo za Kosovo? Blizu in daleč, majhno in veliko, tradicionalno in sodobno. Drugačno. Tragično.

Prva izdaja dolgo napovedanega in nestrpno pričakovanega projekta Arhefon učinkovito razbija predstave o naši majhnosti, obenem pa odstira doslej v glavnem zastrt pogled na bogastvo glasb (in kultur) prostora, ki ga zadnji dve desetletji spremljajo nesreča za nesrečo – četudi vse pod tako ali drugače mišljenimi parolami »urejanja razmer«. Večno urejanje razmer je na koncu pripeljalo do množičnega eksodusa iz pokrajine ob samoizpolnjeno prerokovani etnični »čistosti«. Romi so bili zadnja, a domala povsem spregledana žrtev »urejanja razmer«.

Prav izdaja plošče Kosovo Roma naznanja drugačen pogled. Kosovski Romi so godli zase in za vse druge etnične skupnosti v deželi. V tem smislu so bili nekakšni nosilci in varuhi glasbenih tradicij vseh kosovskih etničnih skupnosti. Kot godci so bili sicer cenjeni, toda njihov položaj je bil kljub vsemu nezgrešljivo obroben, še posebej politično. Ob koncu devetdesetih let so se znašli – dobesedno – med dvema ognjema in na koncu odnesli najkrajšo: tisti, ki so sploh lahko pobegnili, so se znašli kot begunci v istih Blacah, iz katerih so malo pred tem poročale vse svetovne agencije. Za Rome se ni zmenil nihče.

Etnomuzikologa Svanibora Pettana je leta 1999 pretresel brezizhoden položaj kosovskih Romov, ki so bili zadnja in dokončna žrtev iger večjih in močnejših. Med izgnanimi Romi so bili tudi njegovi prijatelji in gostitelji iz osemdesetih let, ko je začel preučevati njihovo glasbeno življenje. Odločil se je, da bo opozoril na to tragedijo s ploščo, ki naj bi bila sprva izšla zgolj kot dobrodelna izdaja.

Kasneje je projekt izdaje prerasel začetne okvire, tako da smo na koncu dobili zbirko osemnajstih terenskih (in lokalnih studijskih) posnetkov in multimedijski dodatek, ki obsega zbirko fotografij, kratek video in dve znanstveni besedili – vse v angleškem in slovenskem jeziku. Številka žiro računa, na katerega je mogoče nakazati sredstva za pomoč razseljenim kosovskim Romom, pa je seveda natisnjena na ovitku.

Kar zadeva zvočne posnetke, nas ne navdušujeta le pestrost in godčevska iskrivost terenskih posnetkov, temveč tudi zvokovna obdelava zbranega gradiva, ki izpričuje profesionalni odnos sodelavcev Arhefona do celotnega projekta. Polovičarstva na plošči ni.

V tem je Društvo za preučevanje popularne glasbe, ki deluje tudi kot podružnica svetovnega Združenja za preučevanje popularne glasbe (IASPM), veliko. Veliko pa je tudi v tem, da s prvo izdajo ne posega zgolj v domač kulturni prostor – kar bo tako ali tako večinoma počelo –, temveč v večkratno stigmatizirano okolje neposredne soseščine. Kolikor je znano avtorju posnetkov in spremnih besedil na plošči Kosovo Roma Svaniboru Pettanu, je to prvi (in bržkone edini) dokument romske glasbe s Kosova. Arhefon je v tem smislu naredil korak svetovnega pomena.

In glasba? Od najbolj tradicionalnih prek domačih do najsodobnejših plesnih godb, ki so jih Romi in Rominje godli, godle, peli in pele zase in za druge. Na plošči lahko sledimo starejšim kosovskim glasbilom, kot so tradicionalni bobni (lodra, goč, tupan, davul) in oboe (curle, zurla, sur/u/la, zurna) ter instrumenti turškega izvora, in brezpredsodkovni uporabi najsodobnejših električnih in elektronskih glasbil. Repertoar kosovskih romskih godcev in pevk je prav tako izjemno širok, kot je raznolik tudi kontekst izvajanja posameznih zvrsti glasbe. Plošči dajejo poseben mik tisti posnetki, ki so nastali v ženski družbi in ob neformalnih priložnostih. Več kot dovolj, da je plošča zvočno dostopna in zanimiva vsakomur. Gotovo bo vsaj zanimiva tudi tistim, ki nimajo navade brati spremnih besedil, temveč jih zanima zgolj zvočna eksotika – te na izdaji zlepa ne zmanjka.

Nepogrešljiva izdaja – eden redkih pokazateljev velikosti tukajšnjega prostora. In z upanjem, da bo na koncu projekt res kaj pomagal tistim, ki jim je namenjen.

Rajko Muršič