Letnik: 2001 | Številka: 8/9 | Avtor/ica: Zoran Pistotnik

HUGH MASEKELA

Hope

Triloka Rec./ Nika, 2000

Legendarnega južnoafriškega trobentača, skladatelja številnih hitov ter vodje številnih odmevnih zasedb – da sodelovanj z drugimi vidnimi afriškimi, ameriškimi in evropskimi glasbeniki sploh ne omenjamo – Hugha Masekele ne srečujemo ravno pogosto na teh straneh. Malo zaradi tega, ker je njegovo desetletja dolgo bivanje zunaj domovine in Afrike sploh, predvsem v ameriškem glasbenem okolju - rečeno neposredno – pokvarilo izvorno južnoafriško srž njegove glasbe, še bolj pa zato, ker so bili v zadnjem desetletju, ravno po vrnitvi na rodno celino, njegovi novi diskografski izdelki izjemno redki. Že samo zato je ta album nadvse dobrodošel. Ker pa za povrh vsebuje še koncertni posnetek, to mu daje značaj dodatne redkosti, ker gre za posnetek novejšega datuma ter ker je bil posneti nastop glasbeno in izvedbeno zelo prepričljiv, je zadovoljstvo ob ponovnem srečanju z njim lahko še toliko večje. A vendar bomo s tem dolgoletnim sodelavcem in življenjskim sopotnikom Miriam Makebe opravili bolj na hitro, samo z nekaj nujnimi podatki k posnetkom, saj je bilo o njem samem v preteklosti povedano dovolj, s tem albumom pa samo potrjuje svoj glasbeni kredo in položaj na prizorišču afriške popularne godbe. Koncertni album Hope vsebuje kar 75 minut posnetkov s treh nastopov Masekelove skupine, ki so bili 20. in 31. julija ter 1. avgusta 1993 v klubu Blues Alley v Washingtonu v ZDA. Ob njem je skupino sestavljalo še šest južnoafriških glasbenikov, spremljevalne glasove pa je prispevala skupina Los Ballederos Hornas Africanos de Townsheep. Tudi tako sestavljenemu ansamblu gre pripisati prepričljivost izvedbe, ki ta album uvršča v krog najboljših Masekelovih albumov nasploh. Drugi dejavnik velike prepričljivosti je seveda sam repertoar, ki je prav tako v celoti afriškega izvora. Izmed dvanajstih skladb na njem jih je kar pet prispeval sam Masekela in vse so seveda izbrani hiti iz različnih obdobij njegovega življenja. Druge skladbe so prispevali še Miriam Makeba, Philemon Hou, Fela Anikulapo Kuti, Themba Mkhize, Alan Salinga in Caiphus Semenya – zadnji kar dve. Že ta pregled avtorjev priča o značaju repertoarja: panafriškost na trdni podlagi južnoafriškega glasbenega izročila. Takšna je tudi glasba: od uvodne Abangoma, priredbe enega izmed starejših hitov Miriam Makebe, ter Upatownship in Mendela samega Masekele do Lady slavnega in že preminulega Fele Anikulapoja Kutija, Until When Južnoafričana Themba Mkhizeja in spet dveh Masekelovih: Languta in Marketplace. Ob nekaterih manj znanih in privlačnih ponudbo sklepata Ha Le Se še enega Južnoafričana, Caiphusa Semenya, in izjemna desetminutna verzija Masekelovega največjega hita v njegovi dolgi karieri sploh Stimela. Če ne drugega, se je s tem »rudniškim vlakcem za premog« Hugh Masekela že davno vpisal v zgodovino afriške popularne godbe, s presenetljivo prepričljivim koncertnim albumom Hope pa ta vpis še enkrat več kot dostojno upraviči.

Zoran Pistotnik