Letnik: 2001 | Številka: 8/9 | Avtor/ica: Jure Potokar

ELIS REGINA

Os sonhos mais lindos

TAL Emarcy/Universal/Multimedia, 2001

GAL COSTA

Minha voz, minha vida

Emarcy/Universal/Multimedia, 2001

MARIA BETHÂNIA

A interprete

Emarcy/Universal/Multimedia, 2001

Zdi se skoraj več kot naključje, da so se – vsaj pri nas – bolj ali manj sočasno pojavile plošče treh najbolj znanih in cenjenih pevk brazilske popularne glasbe (MPB), ki so za povrh tudi skoraj enako stare, samo da je Elis Regina, najbolj legendarna med njimi, žal mrtva že skoraj dvajset let.

Plošča Os sonhos mais lindos (Najlepše pesmi) je torej kompilacijska plošča, ki predstavlja kar posrečen, čeprav bolj umirjen, z jazzom in bossa novo navdahnjen prerez njene meteorske in zelo uspešne kariere. Žal je bila v osebnem življenju manj zadovoljna in leta 1982 je umrla za preveliko dozo kokaina in alkohola. Stara je bila 36 let, toda vse do danes ostaja ena najbolj spoštovanih, pravzaprav legendarnih brazilskih pevk; to je zaradi njenega glasu in interpretacijskih kvalitet povsem razumljivo.

Med vsemi divami MPB je Gal Costa pri nas morda najmanj znana, čeprav za to ni pravega razloga, toliko bolj, ker je začela sočasno z Velosom, čigar skladbe pogosto poje, kar je očitno tudi na plošči Minha voz, minha vida (Moj glas, moje življenje). Gre za izvrstno, večplastno in izjemno lepo interpretirano zbirko pesmi, med katerimi ima osrednje mesto Velosova prepesnitev Dylanove It's All Over Now, Baby Blue, ki se tokrat imenuje Negro amor, vendar druge ne zaostajajo prav dosti. Čeprav je bila Gal Costa že doslej tudi mednarodno dokaj uspešna, se zdi, da bi s to ploščo lahko svoj uspeh še povečala.

Tudi Maria Bethânia je tesno povezana z Velosom, saj je njegova sestra, vendar na novi plošči A interprete kljub vsemu ne poje nobene njegove skladbe. Maria je morda najbolj lahkotna od vse trojice, z nežnim, izjemno zvonkim in čustvenim glasom pa se poslušalcu takoj priljubi, še posebej, če poje tako simpatične pesmi, kot so na plošči A interprete. Spremlja jo skoraj povsem akustična zasedba, ki ostaja diskretno v ozadju tudi takrat, kadar se ji pridružijo godala.

Vse tri plošče so izjemno očarljive in prijetne za uho predvsem zato, ker so tako zelo drugačne od siceršnje popularne glasbe, ki nam jo z vseh strani vsiljujejo radio, televizija in filmi. Brazilci imajo glasbo gotovo zelo radi in jim še na misel ne pride, da bi se podrejali diktatu Amerike ali koga drugega. Zato je njihova glasba še vedno sočna kot tropski sadež. Elis, Gal in Maria vam ga ponujajo v treh prelivajočih se okusih.

Jure Potokar