BALLAKE SISSOKO

Deli

Label bleu/Indigo, 2000

Ballake Sissoko je še eden izmed pripadnikov nove generacije izvajalcev zahodnoafriške tradicionalne glasbe in pomemben sooblikovalec tamkajšnje aktualne glasbene ponudbe, ki obeta postati njen velikan. Je mojstrski igralec na koro in smel nadaljevalec družinske griotske tradicije, po čemer se postavlja ob bok Kaudingu Sissokoju in predvsem Toumaniju Diabateju – če omenim samo dva, s katerih uspešnimi glasbenimi podvigi smo se srečevali v zadnjem času tudi v teh krajih. Še posebej Toumanija Diabateja velja omeniti v povezavi s Ballakejem, saj sta vrstnika in soseda iz Bamaka; oba sta se učila igranja kore in mandinškega glasbenega izročila pri očetih, ki sta bila prav tako vrhunska in vplivna mojstra te plemenite obrti v prejšnji generaciji malijskih »dželijev« ali »griotov«. Oba sta že od malih nog povezana s tradicionalno glasbo in koro, že v mladosti sta se glasbeno družila, a potem je Toumani dokaj hitro mednarodno uspel (po zaslugi zgodnjih plošč za založbo Hannibal in sodelovanj z glasbeniki iz drugih glasbenih okolij), medtem ko je Ballake ostajal v doma, v Bamaku, kjer je že od 14. leta igral v osrednjem malijskem državnem Ensemble Instrumental National du Mali, veliko nastopal kot solist ali pa v družbi še s kakšnim igralcem kore in tudi kakšnega drugega tradicionalnega glasbila, učil je mlajše glasbenike, veliko je spremljal tudi znane in manj znane malijske pevke; med drugimi Kandio Kouyate, Bako Dagnon in Ami Koito, pa tudi soprogo Mamo Drabo. Skratka: Djelimoussa Ballake Sissoko se je v celoti posvetil malijski glasbeni dediščini, dokler se nista spet odločila zaigrati skupaj s Toumanijem Diabatejem. Rezultat je izjemen album njunih duetov New Ancient Strings, izdan pri založbi Hannibal pred kakšnima dvema letoma; sledilo je sodelovanje obeh s Tajem Mahalom pri njegovem albumu Kulanjan ter seveda zanimanje mednarodnih akterjev tudi za Sissokojevo minulo delo. To zanimanje je ponudilo priložnost, da posname lasten »evropski« album. Tako je konec leta 1999 povabil k sodelovanju nekaj izjemnih malijskih mojstrov tradicionalnih glasbil, ki se jim je pridružila tudi njegova soproga, pevka Mama Draba, in nastala je njegova nova, povsem akustična in tradicionalno ubrana skupina Mande Tabolo. Z njo je že januarja 2000 pričel nastopati po evropskih festivalih ter po nastopu na znanem francoskem festivalu Musiques Metisses junija lani tam tudi posnel prvi album Deli, ki je konec lanskega leta izšel pri založbi Label Bleu/Indigo. Nanj z veseljem opozarjamo. Vsebuje enajst Sissokojevih avtorskih skladb, večina je instrumentalnih, v nekaterih pa se ansamblu pridruži pevka Mama Draba. Zasedbo zaokrožujejo še trije mlajši malijski glasbeniki, ki pa so vsi cenjeni mojstri svojih glasbil. Najbolj znan med njimi je Adama Tounkara, eden najboljših igralcev n'gonija, starinske štiristrunske lutnje. Aboubacar Sidibi Dembele igra balon, neke vrste basovsko koro, za katero pravijo, da je predhodnica današnjega akustičnega kontrabasa. Fassery Diabate pa je sin slavnega igralca na balafon Keletiguija Diabateja in seveda nadaljuje družinsko tradicijo – je eden najbolj obetavnih igralcev na ta starodavni zahodnoafriški ksilofon. Album je zares brezhibno narejen in izveden ter še eden tistih, ki dopuščajo polno prepuščanje prelepemu zvočnemu toku, prežetemu z žlahtno griotsko glasbeno tradicijo.

Zoran Pistotnik