ANTHONY ROTHER

Ambasada Gavioli, Izola, 28. 7. 2001

Ker so elektro večeri v naših krajih utihnili že pred nekaj leti in se umaknili bolj klubskim godbam, kot so breakbeat, tehno in house, je bil obisk Anthonyja Rotherja precejšnje presenečenje. Še toliko bolj, ker se je eden od najbolj razpoznavnih novodobnih nemških elektro producentov pojavil v minimalističnem tehno raju Ambasade Gavioli. Razlog je verjetno zelo preprost. V Ambasado Gavioli tako ali tako redno zahaja nemški didžejski superzvezdnik Sven Väth. Anthony Rother, Svenov sodelavec pri albumih Fusion ter Contact, pa je seveda tudi v varstvu agencije Cocoon. Prvi stik je bil torej preprost, toda pred nastopom se skoraj ne bi mogli otresti dosedanjih izkušenj z elektrom v Ambasadi Gavioli, ki je bila tudi ob tej priložnosti napolnjena s tehna željno publiko, ki jasno prisega na nenehni »drive«. Anthony Rother je torej pomenil precejšen prelom s povprečjem večera, saj se je tehno evforija za slabo uro skoraj ustavila, če seveda odštejemo tistih nekaj tehno klišejev, ki jih je med live actom uporabil Rother. Sicer pa je za enega od najbolj izrazitih izpadov elektro godbe odgovoren prav Sven Väth, ki je pred nekaj leti med dokaj hudim minimalističnim setom kar na enkrat zavrtel takratni elektro hit Space Invaders Are Smoking Grass. Reakcija publike je bila precej zanimiva, saj jih je dobesedno vrglo iz tira. Tudi pri live actu Anthonyja Rotherja ni bilo nič drugače, le da je bila količina elektra še toliko večja, poleg tega pa nas je v enourni nastop uvajal »pumpajoči« tehno minimalizem. Prepad torej skoraj ne bi mogel biti večji, četudi sta tehno in elektro zgodovinsko in vsebinsko tesno povezana in ju skoraj ne bi mogli misliti posebej, se pravi vsakega zase.

Rother je za to priložnost s seboj pripeljal skoraj vso studijsko opremo. Priča smo bili torej konkretnemu live actu, kjer je Rother v resnici delal s skladbami v realnem času, jih spreminjal in mutiral v skladu s trenutnim razpoloženjem publike in njega samega. Stvar je vizualno sicer še vedno bolj nedoločena: še vedno imamo na odru le enega samega glasbenika, ki ima strašno veliko opravka z mašinerijo in s ponovnim ustvarjanjem komadov, ki jih je pred časom naredil v studiu. Sicer pa je v tem primeru studio lahko le še instrument v rokah producenta, saj Rother perfektno obvlada svoje delo, tako da je bila večina nastopa zaznamovana z improvizacijo, remiksanjem lastnih komadov in z besedili, ki jih je Rother recitiral kar sam, z izdatno pomočjo vokoderja. Nastop na koncu torej ni popolnoma vizualno osiromašen, saj vendarle dobimo občutek, da se na odru resnično nekaj dogaja, se pravi, da nekdo aktivno dela glasbo v tistem trenutku, z zbirko sintetizatorjev, samplerja, sekvencerja, različnih modulov in filtrov. Postopek gre pač tako, da Rother na ritem mašini položi osnovni beat, ga spreminja in obrača, medtem pa dodatno sempla sintetizatorske zvoke, ki ustvarjajo tiste melodije, ki so pri elektro godbi tako značilne. Z nastopom torej ne bi mogli biti bolj zadovoljni, saj bi morali biti taki načeloma vsi elektronski live acti. Rother torej dokazuje, da se nastop elektronskega glasbenika načeloma ne razlikuje od nastopa povsem konvencionalne glasbene skupine, saj prav tako ponuja prostor za improvizacijo in poljudno manipuliranje z zvoki. Potrebno je samo dovolj veliko obvladanje instrumenta – v tem primeru glasbene mašinerije.

Edina graja se torej nanaša na samo publiko, za katero je bila vsa stvar verjetno res prepočasna in preveč raznolika. Poleg tega se pritožujemo tudi nad precej slabim ozvočenjem, ki je vsaj za ta namen precej neprilagojeno. Visoki zvoki so bili večino časa precej zamazani, tako da so bili najbolj izraziti le basi, vse drugo pa je bilo prepuščeno na milost in nemilost zvočnemu sistemu, ki je verjetno upravičeno narejen za potrebe tehno in house godbe. Anthony Rother je torej odigral odličen koncert, ki je sicer rušil koncept večera minimalističnega tehna, a to je stvar naredilo še toliko zanimivejšo. Sicer pa bi si lahko spet zaželeli, da bi slovenska publika začela sprejemati tudi elektro: organizatorjem v Ambasadi Gavioli pa seveda pohvala za prijetno presenečenje in želja, da bi se v njihovem programu v bodoče znašlo še katero od velikih imen elektra.

juRE:m