SOLISTI SALZBURŠKEGA KOMORNEGA ORKESTRA

Frančiškanska cerkev, Ljubljana, 13. 8. 2001

Frančiškanska cerkev v Ljubljani je ponovno postala eno od prizorišč glasbenega dogajanja ljubljanskega Festivala. Tokrat so nam večer popestrili solisti Salzburškega komornega orkestra s klasičnim sporedom. Zaigrali so nam dela Mozarta, Haydna, Saint Saënsa in Tartinijevega učenca Pietra Nardinija.

Salzburški komorni orkester obstaja od leta 1986 in se je že od vsega začetka posvečal v glavnem Mozartovi glasbi, ki jo je v splošnem dopolnjeval z glasbo njegovih sodobnikov; razen Camilla Saint Saënsa je to storil tudi v Ljubljani. Orkester označujeta dobra skupna uigranost in skrajno umirjena ter enotna igra, njegova posebnost pa je tudi v tem, da igrajo Mozartova dela vse od duov do oktetov. Zaradi repertoarja, dejstva, da prihajajo iz Mozartovega mesta, in uigranosti so uspešno nastopali na številnih festivalih in glasbenih prizoriščih po vsem svetu.

Edina članica Salzburškega komornega orkestra, sopranistka Maria Hauser, je znana zlasti nemškemu in avstrijskemu občinstvu po solističnih nastopih na komornih koncertih in v operah ter po izvedbah oratorijske in cerkvene glasbe. Solistične vloge v delih Ave Regina Caelorum ter In nomine Domini iz Salve Regine Josepha Haydna in Ave Marija Camila Saint Saënsa je zapela natančno, jasno in suvereno. Edmund Knorr je prav tako kot kolegica diplomant salzburškega Mozarteuma in je kot organist ter čembalist posnel že vrsto koncertov, obenem pa je bil gost mednarodnih festivalov, denimo Mednarodnega Mozartovega tedna in Orgelskih tednov v kraju Zell am Zee ter Millstadtu. Umetniški vodja orkestra, Harald Nerat, je uspeh doživel najprej kot violist in se je že med študijem na Dunaju uveljavil kot član Dunajskega komornega orkestra, nato Orkestra Johanna Straussa in kot solist Salzburške rezidence. Po ustanovitvi Salzburškega komornega orkestra se je posvečal tudi dirigiranju in se mu zaradi uspeha popolnoma posvetil.

O programu bi lahko sodili že po imenu komornega orkestra; z okusom je bil kombiniran z deli bratov Michaela in Josepha Haydna, Camilla Saint Saënsa ter presenetljivega Pietra Nardinija.

Ljubljanski koncert nam je Salzburške soliste predstavil kot uigrane profesionalce, ki repertoar poznajo do potankosti in ga zaradi pogostega izvajanja igrajo včasih že kar medlo. Na trenutke je bilo težko izločiti ton solista, ki se je stapljal z drugimi glasbili, pri izvedbi del Mozarta pa smo pogrešali njegovo značilno iskrivost in dinamiko. Na koncertu Salzburških solistov v Ljubljani smo bili torej deležni solidnega, umirjenega muziciranja, ki se je elegantno izteklo v Haydnovem Koncertu v C-duru, težko pa bi dejali, da je bil ta koncert eden od izstopajočih dogodkov poletja.

Marina Žlender