Letnik: 2002 | Številka: 1/2 | Avtor/ica: Mario Batelić

CHATEAU NEUF SPELEMANNSLAG

Curing Norwegian Stiffness

Grappa, 2001

Da imajo skandinavske skupine prav poseben odnos do tradicionalnih godb, vemo že lep čas. Ob izvajalcih, ki skušajo zapuščino zvesto reproducirati, najdemo na tamkajšnji sceni še več takih, ki jo veselo in zagnano gnetejo, vneto in vzneseno mesijo maso tradicije, ji dodajajo različne nove okuse in začimbe ter s sodobno produkcijo iz ljudske godbe denimo poustvarijo temačen, hipnotičen zvok – le spomnimo se skupin Garmarna in Hedningarna – ali jo kot Hoven Droven zabelijo in razbelijo z ostrimi kitarskimi rifi.

Še ena posebnost Skandinavcev je za naše razmere nepojmljivo dejstvo, da ljudsko glasbo študirajo na univerzah. Tak spoštljiv akademski odnos do izročila pa ne rezultira v kakšni vase zagledani, samozadostni ali sterilni viziji godbe, ki ne bi imela občutka za tukaj in zdaj. Kje pa! Na teh univerzah spodbujajo domiselnost, pogumno poseganje v glasbeno tvarino in raziskovanje. Odličen dokaz za našteto je norveški folkovski big band Chateau Neuf Spelemannslag. Naj takoj povem, da člani šestnajstčlanske norveške zasedbe (sicer študentje glasbene univerze v Oslu) nadaljujejo prej omenjene svetle iztočnice skandinavske reanimacije tradicije. Za povrh je v zasedbi tudi nedavni mariborski gost, jazzovski, impro in folkovski tolkalec Ingar Zach, ki je tudi spisal edini avtorski komad na albumu zabavnega naslova Curing Norwegian Stiffness.

Bend so zagnali leta 1994, njihovi komadi pa so uvrščeni tudi na dve pri založbi Shanachie objavljeni kompilaciji The Sweet Sunny North, ki sta ju na raziskovalnem pohodu po hladnem severu zložila glasbena zagnanca Henry Kaiser in David Lindley. Prvenec Spell so objavili leta 1995, po dveh letih je sledil album Tjuvgods, njihove skladbe najdemo tudi na kompilacijah Nordic Roots, ki jih objavlja prav za skandinavske godbe specializirana ameriška založba NorthSide.

V čem je skrivnost odličnosti mladostnih Norvežanov, ki so v ime zasedbe dodali besedo »spelemannslag«, izraz za lokalni ali regionalni goslarski klub, društvo godcev, skratka, in so bili tudi sprejeti – čeprav s pomisleki – v 75 let staro norveško združenje tovrstnih društev. To, kar slišimo v dobrih 45 minutah, namreč ni ljudska godba v tradicionalnem pomenu besede. Koherentna zvočna slika nastane tako, da bend tradicionalni viži skupinsko prikroji aranžma; in nikakor se ne ustavijo pri na primer enostavnem posodabljanju zvoka ali premočrtnem prenosu nosilne melodije s tradicionalnega na električno glasbilo. Soočenje, dopolnjevanje, brezhiben preplet starih in novih glasbil, kjer se gosli, dude, tipične gosli hardanger, harmonika in flavte neposiljeno združijo z jazzovskimi saksofoni in klarineti, klavirjem ter rockovsko »sveto trojico«: bobni ter električnim basom in kitaro. V predzadnji skladbi albuma gredo celo do poigravanja, improviziranja na ravni samih zvokov ter tako izgradijo gibljivo zvočno pokrajino, sestavljeno iz številnih med sabo prežemajočih se in dopolnjujočih se zvokov. Visoko orkestrirani, zahtevni aranžmaji v instrumentalnih in vokalnih partih niso slišati nič kaj suhi, akademski, namenjeni pustemu občudovanju glasbeniških veščin. Nasprotno! Komadi živijo in poskakujejo, veselijo se novega življenja. Prevetreni so z izkušnjami godb, ki iščejo izziv. Kipijo od invencij, duhovitega sožitja, sobitja tradicije in nove glasbe oziroma – če se malo pošalimo z besedami – nadgradnje ljudske s človeško godbo. Chateau Neuf Spelemannslag je band z jasno vizijo in s finim občutkom za niansiranja različnih slogov.

Mario Batelić