Letnik: 2002 | Številka: 1/2 | Avtor/ica: Danijel Mežan

FREEFORM

Audio-Tourism (Vietnam/China)

Quatermass Records, 2001

Naj v samem uvodu razjasnim nekaj realnih dejstev, ki pritičejo fenomenalni, z besedami izjemno težko opisljivi in originalni muziki, ki jo ustvarja kultni otoški producent Simon Pyke - bolj znan po univerzalnem psevdonimu Freeform. Pred časom se je odpravil v Azijo s prav posebnim namenom. Preimenoval se je v »avdioturista« in se za tri mesece odpravil na Kitajsko in v Vietnam preučevat ter razgrinjat pisane slike življenja in tradicionalno glasbeno zapuščino. Pot ga je ponesla od Saigona, Hanoija, jezera Lugu in vse do delte Mekonga, kjer je s prenosnim samplerjem, minidiskom, mikrofonom in fotoaparatom posnel in zabeležil prav vsako, še tako majhno, tiho in navidezno nepomembno podrobnost barvitega dogajanja.

A tej zgodbi mora slediti tudi lepotni popravek. Upam, da niste morda pomislili, da bomo tokrat gostili pravoverno, nedotaknjeno in očiščeno podobo azijske drugačnosti in posebnosti celovite zvočne zapuščine posamezne regije ali območja. Ne, saj imamo opraviti z mladim, a izjemno izkušenim in hiperproduktivnim ustvarjalcem, ki se popolnoma zaveda zmožnosti konceptualnega eksperimenta, ki z večnamensko manipulacijo doseže učinkovit in popolnoma spontan dialog med Vzhodom in Zahodom. Ha. Dejstva, ki so hudo zmotila staro gardo s kultnim muzikantom Davidom Toopom na čelu, ki je za prečastiti The Wire to ploščo povsem razvrednotil in opljuval. Prav. Mogoče je bil pa David Toop prepričan, da bo doživel neokrnjeno »naravo« in »živo bit«, ki je tako lepo skovana s paleto idiličnih fotografij, ki jih prinaša ovitek plošče. Tako lepih, da kar kličejo po tem, da bi jih podoživeli tudi sami. No, najbrž je »dragi« Toop mislil, da bo slišal tradicionalno glasbo, a ni imel prave sreče, saj ga je skoraj gotovo zavedel podaljšani naslov albuma: Audio-Tourism - Original Music - Vietnam/China. Pač. Nenazadnje sem tudi jaz še vedno pristaš filozofije, da lahko vzorčiš in poustvarjaš vse, kar ti pade v »ušesa«, in se ne omejuješ s pravili in pričakovanji. Glasba pa je nenazadnje univerzalna, »outernational« govorica, mar ne?

A da nekoliko umirim razgreto situacijo, lahko dodam, da je Simon Pyke uspel »mineštro« razgaljenega organskega in ledenega digitalnega popeljati do tistih meja, kamor si marsikdo ne bi niti upal. To sedaj že kar nekaj let uspešno počne pri vrsti zanimivih založb - od Leaf Records, Chocolate Industries, V/VM, Skam do Quatermass Records. Spisek izdanih plošč strmo narašča in že presega pol ducata primerkov. Najnovejša plošča je bržkone vrhunec dosedanjega početja Simona Pyka, saj vesoljski ambient dokončno nadomesti z »zemeljskim« - torej z glasbo, ki izvira iz prastare dvorske tradicije, najrazličnejših verzij urbane poulične zapuščine ter podeželske naravnosti. Uspel je ustvariti album, ki je tako nabit s fragmenti čustev, da ga lahko raznese. Slike nevzdržno bežijo kot v transu in ob vsakem vnovičnem poslušanju prikažejo povsem drugačno podobo, saj nas obkrožajo spomini, ki so bili subjektivno ukradeni iz azijskega vsakdana. In seveda obdelani tako, da na koncu celo pomisliš, da oddaljeni kraji tripajo, dubirajo in »junglirajo« kot nihče drug na tem planetu.

Danijel Mežan