LEELOOJAMAIS

Pod vplivom

Dallas Records, 2001

»Lilužamê. Vsaj zdi se mi, da se tako izgovori. Bi ti utegnilo biti všeč,« mi je rekla šefinja urednica, ko mi je v roke potisnila zgoščenko. Lilu – kaj? Francozi? Ne, Slovenci. Globok vzdih in nekajsekundno zavijanje z očmi je bila dovolj zgovorna reakcija na popolnoma nerazumljivo ime zasedbe. Dobro, če že moramo delati silo naši slovenščini z raznimi šiti, faki, džizusi, da besti, anbilivabli in podobnimi skovankami in če si dobra polovica slovenskih bendov (aha, še ena angleška!) imena vsaj delno sposodi v angleščini in v njej piše še besedila, zakaj si morajo zdaj privoščiti še tako neizgovorljiva »slofrangleška« imena? Kajpak takšno čistunsko hudovanje nima posebnega smisla, na tem mestu pa ravno tako ne bomo razpredali, po kakšni logiki LeeLooJamais pomeni »nikoli popolna«. Konec koncev je pomembna glasba. In prav to je tisto, kar je več kot očitno najpomembnejše tudi tej brežiško-krški zasedbi. Če sem nekoliko natančnejša, pomembna jim je dobra glasba. Tako zelo dobra, da si ob nekajkratnem poslušanju prvenca Pod vplivom kakšna bolj pop naravnana duša (med katere se štejem) zaželi česa ritmično manj zahtevnega in instrumentalno manj nabreklega. V dobrih dveh letih – toliko časa je nastajal album – so namreč fantje in dekle v sodelovanju z drugimi prijatelji glasbeniki izpilili album do te mere, da pesmi naravnost pokajo od kvalitetnih instrumentalnih vložkov, briljantnega homogenega igranja vseh sodelujočih glasbenikov in naravnost zavidljivih aranžmajev. Glasbenega znanja LeeLooJaimas vsekakor ne manjka in na ta račun si bodo vsekakor nabrali kar nekaj točk predvsem pri glasbenih sladokuscih, ki jim kakovostne popjazzovske melodije, mojstrsko popestrene s funkrockovskimi ritmi, sežejo tja, kamor današnjim slovenskim najstnikom sežejo na primer poprockovski izdelki tipa Siddharta, O.S.T. in Los Ventilos. Progresivnega popa (kot pravijo sami), kakršnega igrajo LeeLooJamais, v Sloveniji vsekakor kronično primanjkuje. Če dobro pomislim, mi v spominu zaživita samo vztrajna Panda in po priredbi Sonce rahlo skomercializirani Planet Groove, s čim drugim pa si na slovenskih glasbenih policah kategorija trideset-in-nekaj let starih, višje ali visoko izobraženih Slovencev z nadpovprečnim glasbenim okusom zelo težko postreže. LeeLooJamais so kot nalašč za njih.

Ko že omenjam Pando in Planet Groove, si ne morem kaj, da ne bi ob misli na njihove fantastične pevke nekaj besed namenila še vokalu Lare Šaljevinac, ki me po »tehnični« dovršenosti in izjemnih sposobnostih hudo spominja na »angleško pojočo« Celine Dion: ta se po čutnosti, interpretaciji in barvi glasu niti približno ne kosa s tistim, kar je sposobna dati od sebe v maternem jeziku. Med vrsticami skušam povedati, da Lari po mojem mnenju malo manjka tiste igralsko-pevske interpretacije, ki bi iz nje iztisnila še večjo mero čustvene doživetosti in predanosti, saj ju ima – to se vidi že v besedilih – brez dvoma na pretek. V tej dionski primerjavi se skriva tudi kritika na račun Larine dokaj trde angleške izgovorjave, ki zna marsikaterega poslušalca (mislim, da nisem edina, ki je "alergična" na to) zelo zmotiti. Ampak tako zelo zahtevni pa spet ne smemo biti. Konec koncev je to težava večine slovenskih, pa tudi večine neangleško govorečih glasbenikov. In konec koncev je Pod vplivom prvenec te izjemno obetavne zasedbe. Koncertna promocija se je začela prav ta mesec. Vsekakor se vidimo na koncertu!

Marta Pirnar