MOSTAR SEVDAH REUNION PRESENTS ŠABAN BAJRAMOVIĆ

A Gipsy Legend

World Connection/Nika, 2001

O legendarnem, leta 1936 v Nišu rojenem ciganskem pevcu Šabanu Bajramoviću krožijo neverjetne zgodbe in dogodivščine. Za številne ni gotovo, ali sodijo v realnost ali v izmišljijo. Tista najbolj razvpita in za njegovo osebnostno in umetniško rast odločilna pa je vendarle resnična.

Šaban je, ker je bil nepismen in je bila zanj pisemska komunikacija brez pomena, zaradi punce pobegnil iz vojske. Obsodili so ga na pet let in pol zapora. Pristal je na zloglasnem Golem otoku, kjer je začel kovati svoj dragoceni kapital. Naučil se je brati in pisati ter začel prepevati v zaporniškem orkestru, kjer se je mojstril v interpretiranju mehiških štiklcev in jazzovskih standardov.

Po izpustitvi iz ječe sredi šestdesetih let se je posvetil petju. Nastopal je po krčmah, kjer je izvajal pesmi po željah: od zabavnih do narodnih. Snemati je začel konec šestdesetih let. Čeprav ima bojda za seboj kar dvajset albumov, je vedno raje nastopal kot snemal. In če ne bi potreboval denarja za svojo veliko strast – kockanje, bi najbrž snemal še manj.

Objavljal je tudi, saj ne boste verjeli, za Založbo kaset in plošč RTV Ljubljana. Ta hiša je v devetdesetih letih na cedeju objavila izbor njegovih pesmi pod naslovom Ciganske balade. Oprema albuma je bila sramotno šlampasta, saj je bilo njegovo ime navedeno le na hrbtni strani ovitka, posnetki pa niso bili digitalno obdelani.

Nesrečno zgodovino Šabanovih izdaj pa dopolnjuje dejstvo, da si številni drugi glasbeniki njegove komade kar prisvojijo. Eden takih je tudi razvpiti Bregović, ki je globalno popularno Mesečino povzel po Šabanovem komadu Djeli Mara. Bregović je v obrambo povedal, da jo je slišal od nekega romunskega Cigana. Seveda, je dodal Šaban, saj mi vsi kradejo. Bregović je menda preveril, kdo je avtor, in se nato opravičil. Po še eni različici te zgodbe pa ga Šaban zdaj toži.

Tudi zgodovina albuma A Gipsy Legend je nenavadna, a v njej ni nobene goljufije in malomarnosti. Nasprotno. Člani projekta/zasedbe Mostar Sevdah Reunion so se, na pobudo očeta producenta Dragija Šestića, odločili, da bodo poiskali Šabana ter z njim posneli ploščo za nizozemsko založbo World Connection. Nestalnega ciganskega pevca so nato iskali kar šest mesecev, ne da bi sploh vedeli, ali je še živ.

Ko so ga našli, so ga prepričali, da so se skupaj usedli v mostarski studio Pavarotti Music Center in v vnetljivih aranžmajih znova posneli ščepec njegovih zimzelenih, kot so Avaj, avaj, mo ćavo, Opa cupa, Jasmina, Pitao sam malog puža in jazzovsko obarvan ciganski standard Djelem djelem.

Kljub nehvaležni aluziji naslova te plošče na nadaljevanko Buena Vista Social Club prinaša album izvrstne posnetke, Šaban je v sijajni formi, z odlično spremljevalno skupino. Razigrani Mostarci so v aranžmaje dodali koščke ciganskega swinga, bluesa, šansona in kajpak sevdaha. Ciganskega kralja spremljajo tako, kot se tudi spodobi za takšno veličino. Nažigajo, poskakujejo in vriskajo, kot bi z njim ždeli in muzicirali že na Golem otoku ter pozneje obredli vse krčme Balkana. Zlito, predano, strastno. Virtuozno in mojstrsko v instrumentalnih vložkih, pozorno in spoštljivo pa takrat, ko prevzame Šaban glavno besedo.

Šaban vsako pesem zapoje, kot da je to zadnja stvar, ki jo še mora narediti v življenju. Njegov glas – hkrati močan in nežen – deluje naravno in sproščeno. Doživeto in skorajda slavnostno poje pesmi osupljive žalosti in lepote ter z lahkoto iz še tako enostavne melodije s svojim vibratom ustvari pravi črni biser. Je eden redkih, ki mu, čeprav komaj razumem besedo ali dve njegovega jezika, verjamem vse, kar zapoje. Čaka nas torej Šaban v vsej subtilnosti, sladki bolečini in eksplozivnosti ter z ognjevitim spremljevalnim bandom! Idemo!

Mario Batelić