RANDOM LOGIC

Numrebs

Tehnika/Nika, 2001

Kdor se pod Alpami ukvarja z elektronsko glasbo, se verjetno zaveda, da je daleč najbolj priljubljena zvrst in obenem skoraj nekakšen zaščitni znak Slovenije prav tehno glasba. Množica mladih didžejev in producentov tvori ogromno tehno sceno, rejverski partiji so običajno dobro obiskani in raziskovalci popularnih kultur imajo na seznamu še eno številčno mladinsko kulturno gibanje. Toda kjer obstaja uspešen in množičen mainstream, počasi nastaja tudi neke vrste alternativa; tehno glasba z vsemi podzvrstmi se prav nič ne razlikuje od drugih glasbenih zvrsti. Mogoče se alternativno gibanje ne kaže tako pogosto na klubskih večerih, toda trenutno lahko v Ljubljani slišimo dovolj eksperimentalne elektronike lokalnega izvora: od najbolj radikalnih, abstraktnih in raztrganih zvokov do tistih, ki še vedno temeljijo na izkrivljanju tipične minimalistične tehno ritmike. Ljubljanski producentski dvojec Random Logic se nahaja nekje vmes med naštetimi opcijami. Njuna glasba že dolgo časa zahaja v nepravilna, neritmična ozemlja in se pogosto poslužuje napak, ki jih pri procesiranju zvokov napletejo računalniki in glasbeni stroji. Izkorišča torej napake, s katerimi se pri delu obvezno sreča vsak studijski tehnik ali producent. Potreben je le premislek o perspektivi in pristopu, ki iz ujetih napak naredi nekaj smiselnega. Random Logic o svojem početju pravita, da se igrata s poetiko številk, formul, permutacij, verjetnostnih računov in napak v numerični algebri velikega brata 21. stoletja. Če vse skupaj strnemo in opustimo matematično terminologijo, Random Logic prežita na digitalne napake, ki lomijo ritmične strukture in postavljajo nepravilnosti v čudovit melodični svet. Nekaj takšnih karakteristik je nakazano že pri iregularnih naslovih pesmi. Album Numrebs je tako rekoč prvi pravi album Mihe Klemenčiča in Gregorja Zemljiča. Ljubljanski dvojec je do sedaj izdal že skoraj nepregledno vrsto plošč pri različnih založbah – tudi pri njuni lastni Kial. Po sinonimih in solo projektih, kot so na primer Anorak, Amderma, Savinto, Medvedek Robotek in še bi lahko naštevali, imata Random Logic za seboj že precej obsežno godbeno in didžejsko kilometrino. Pomagala sta pri multimedijskih projektih Novogoričana Marka Peljhana, producirala glasbo za vse mogoče ljudi in obenem zavzeto tiskala tudi vinilne male plošče. Na album in bolj dostopno zgoščenko smo morali torej le še počakati, medtem ko je ljubljanska eksperimentalna scena pridno pridobivala veljavo. Nato je nastala založba Tehnika, ki je s prvo kompilacijo Tehnika 1 predstavljala prav eksperimentalni del ljubljanskega tehna. Odzivi tujih in domačih medijev so bili spodbudni, distribucija, za katero skrbi EFA, pa obljublja precej širok doseg slovenskih eksperimentalcev. V načrtu založbe so še Temponauta, Octex, Virtual Voodoo ter Jadviga, ki bodo z mešanico plesnega minimalizma, dubovskega tehna in inteligentne elektronike sledili albumu Numrebs. Sicer pa sta Randoma na tem albumu zbrala približno tri leta produkcijskih naporov in perfekcionističnih piljenj najmanjših detajlov. Rezultat za Random Logic ne bi mogel biti boljši.

Jure Matičič