Letnik: 2002 | Številka: 1/2 | Avtor/ica: Jane Weber

RAZLIČNI IZVAJALCI

The Roots Of Elvis

Memory Records, 2001

Ste že kdaj odkrivali glasbene korenine Elvisa Presleyja? Pri češki založbi Memory Records, ki jo vodi klub oboževalcev Elvisa Presleyja, so se kar pošteno namučili, da so našli vse skladbe za ta album, ki na najlepši možni način razkriva glasbene korenine enega najpomembnejših umetnikov popularne kulture. Elvis je rad govoril o gospelu: »Gospel je bil del mojega življenja že od rojstva. Kmalu sem začel peti v cerkvi. J. D. Sumnerja sem spoznal kot člana zasedbe The Blackwood Brothers. Večkrat sem ostal buden in celo noč pel z njimi.« Elvis Presley je sicer črpal iz številnih glasbenih zvrsti, od gospela, countryja, bluesa, rhythm in bluesa, vse do popularnih popevk, in ta zbirka prinaša 26 posnetkov zelo različnih slogov. Med tistimi izvajalci belskega in črnskega gospela, ki so močno vplivali nanj, sta bila tudi črnska vokalna zasedba The Golden Gate Quartet in pevec countryja Red Foley, in tu sta lepo zastopana. Elvisove riteminbluesovske korenine pa so poleg gospelovskih v njegovem zgodnjem opusu morda najočitnejše. S svojo drugo ploščo je leta 1954 sledil formuli prve - nanjo je uvrstil ognjevito izvedbo pesmi Good Rockin' Tonight, ki jo je bržkone slišal pri Wynonieju Harrisu. Pesem Rocket 88 Jackieja Brenstona je vsaj posredno povezana z Elvisom. Na začetku petdesetih let jo je Brenston posnel v studiu SUN in zgodovinarji imajo to ploščo za prvo ploščo rokenrola. Ritem in blues je v štiridesetih in petdesetih letih veljal za zgodnjo različico rokenrola in, kar je pomembneje, za črni rokenrol. V prvi polovici petdesetih let so se pojavili pevci, kot sta bila Bill Haley in Pat Boone, in »umazani« posvetni blues in ritem in blues očistili za, po besedah takratne publicistike, nedolžno belo Ameriko. Elvis je to Ameriko s svojimi črnskimi izvedbami ritma in bluesa osvestil in jo vrnil h koreninam. Big Joe Turner je bil poleg Louisa Jordana takrat morda najuspešnejši izvajalec ritma in bluesa. Elvis je leta 1956 posnel njegovo pesem Shake, Rattle And Roll in uporabil izvirno besedilo, ki ga je Bill Haley dve leti poprej pošteno okrnil in »pobelil«. Doma pri klavirju se je Elvis rad lotil marsikatere pesmi, še posebej gospelovskih napevov in nekaterih riteminbluesovskih uspešnic tistega časa, med katerimi je bila tudi pesem Stagger Lee, ki jo je, prirejeno po stari tradicionalni baladi Stack-A-Lee ali Stack-O-Lee pel Lloyd Price, na posnetku pa je klavir igral Fats Domino. Nekoliko težje dosegljivo ploščo spremlja tudi poučno spremno besedilo, in lahko rečem, da boste po pozornem poslušanju Elvisa in njegov pomen bolje poznali. Ljudje so mu velikokrat delali krivico, ko so pisali, da je samo še popevkar. To preprosto ni res, čeprav si je s tezgarjenjem in petjem za denar velikokrat zelo škodil.

Jane Weber