STEREO TOTAL

Musique Automatique

Bungalow, 2001

Če lahko za večinski del pop glasbe rečemo, da za svojo kvaziperfekcijo skriva brezmejno plehkost, velja za Stereo Total prav nasprotno. Za površinsko plehkostjo glasbe namreč skrivajo dokaj eksplozivno mero subverzivnosti, ki skupini zagotavlja mesto na alternativnem polu glasbenega sveta. Skupina domuje v Berlinu, četudi je njena nacionalna sestava od nekdaj bolj spominjala na sestavo evropskega parlamenta. Šalim se: res pa je, da so poleg Francozinje Françoise Cactus in Nemca Brezla Göringa v skupini delovali tudi drugi, z vseh vetrov Evrope nabrani člani. No, danes tvorita Stereo Total zgolj Françoise in Brezel. Musique Automatique je peti album skupine, katere prvenec je izšel že daljnega leta 1995.

Iz glasbenih vplivov in slogov, ki jih zaobjame glasba Stereo Total, bi lahko opremili celotno (zvočno) kuhinjo. V mineštri se znajdejo pop, ki zaobjame punk in new wave, ter hip hop, disko, sladka šestdeseta in elektronika, pravšnjo barvo pa godbi določi neutrudljiva garažna naredi-sam estetika. Glasba na albumu Musique Automatique zveni ceneno: vsaj na prvo žogo. V njej se znajdejo vsi predvidljivi sestavni deli pesmuljčic: znani ritemski vzorci plesnih komadov, znana osnovna bluesovska harmonična struktura, znane kraftwerkovske reminiscence, znane ljubezenske teme, še glas Françoise Cactus, ko zapoje v nemščini, potegne na Neno in njenih 99 balončkov. Toda šele ko se boste od površine in pop sličic, ki krasijo ovitek, premaknili k besedilom, boste resnično zapopadli svet Stereo Total. V Liebe zu Dritt tako Françoise prizna, da se rada ljubi, še najraje v troje, ko jo lahko božajo štiri roke. Po njenem je to ne samo seksi, romantično in ekstatično, temveč tudi živalsko, noro in celo komunistično. Družbenokritična bodica je naostrena v skoraj vseh komadih, kjer se izprašujejo partnerski odnosi. V Ich weiss nicht mehr genau dekle prizna, da se svojega bivšega ne spomni drugače, kot po drobni melodiji, ki si jo je žvižgal med britjem. V Ypsilon pa je njen partner robot. Morda najbolj zvito preseneti zadnji komad, ki predstavlja predelavo komada z istega albuma, Für immer 16, v turškem jeziku. Besedila še najbolj nadaljujejo tisto zdravo tradicijo punkovskih besedil, ki brez pretirane filozofije, v pogovornem jeziku in z nekaj frazami, ki si jih zlahka zapomnimo, najdejo frekvenco, ki premore maksimum ironije in sporočilnosti.

Katarina Višnar