CAETANO VELOSO

Noites Do Norte Ao Vivo

Universal Music/Multimedia, 2002

Tudi po izidu zadnje studijske plošče Caetana Velosa Noites Do Norte ni bilo treba dolgo čakati na koncertno različico z enostavnim naslovom Noites Do Norte Ao Vivo. Že precej let ta veliki brazilski glasbenik po vsaki studijski izda še živo ploščo, podobno kot počnejo tudi Gilberto Gil, Maria Bethania, Milton Nascimento in drugi. Ta nasičenost s ploščami ni všeč brazilskim novinarjem, ki večino živih nastopov pospremijo z zadržanimi kritikami. Caetano Veloso se za to ne zmeni. Meni, da gre za pomembno delo, toliko bolj, ker njegove žive plošče niti slučajno niso le koncertna izvedba novih skladb, ampak mešanica starih ter novih. Kar nekajkrat je nanje uvrstil skladbe, ki jih v studiih še ni posnel, druge je povsem na novo aranžiral - ali pa se je celo na daleč izognil studijski plošči, kot je bilo pri zgoščenki Prenda Minha, koncertni verziji plošče Livro, na katero je uvrstil le dve skladbi s studijske plošče.

Pri Noites Do Norte Ao Vivo se je spet odločil za novost. Tokrat nam predstavlja koncert v celoti in skladbe po takšnem vrstnem redu, kot jih na zdajšnjih nastopih posluša publika v dvoranah. Zaradi tega ena sama plošča ni bila več dovolj. Na dvojni zgoščenki je za več kot dve uri glasbe. Caetano Veloso ni v studiu ničesar več popravljal. V naše domove mu je uspelo prenesti vsaj delček koncertne atmosfere, z navdušeno publiko, ki v nekaterih skladbah (npr. O ultimo romantico, Nosso estranho amor, Como uma onda ...) z njim ne prepeva le refrenov, ampak kar celotno besedilo. Takšno evforijo je seveda mogoče zabeležiti le v Braziliji. Čeprav gre za eno glasbeno predstavo, je vendarle treba dodati, da so skupaj spravili tri različne nastope, in sicer 15. julija 2001 v Sao Paulu ter 6. in 7. avgusta 2001 v Salvadorju.

Tako kot vedno se tudi na Noites Do Norte Ao Vivo čuti močna vloga producenta, glasbenega direktorja, aranžerja in čelista Jaquesa Morelenbauma, zdaj že prave zaščitne znamke zvoka Caetana Velosa. Morelenbaum je s čelom ustvaril nekaj izjemnih delov koncerta, v katerem sicer prevladuje akustična glasba, čeprav glasbeniki kar nekajkrat z brazilsko živahnimi ritmi publiko spravijo v ples. Med Velosovimi mojstrskimi interpretacijami bi veljalo omeniti vsaj 13 de maio, Haiti in čudovito Magrelinha. V repertoarju je med drugimi našla mesto skladba Tropicalia, poimenovana po istoimenskem gibanju, s katerim sta Caetano Veloso ter Gilberto Gil v šestdesetih letih v brazilsko glasbo zanesla zahodne vplive. Vse od tedaj kraljujeta na tej glasbeni sceni in za zdaj še ni nevarnosti, da bi ju kdo spravil s prestola.

Marko Jenšterle