Domače dvorišče

Valter brani Sóukan

Ravno oni dan sem premišljeval, kako in kdaj so hip hop in druge elektronske ali - bolje rečeno - nerockovske muzike na slovenskih tleh začeli dobivati svoje mesto pod streho pogona, ki mu z dvema besedama rečemo alternativna kultura.

Kdaj in zakaj so torej omenjene muzike začele zveneti v mladinskih centrih po naši domovini, kdaj in zakaj so si začele rezati svoj kos programske pogače na (takrat še obeh) študentskih radijskih postajah, kdaj in zakaj so tudi hiphoperji postali integralen del neodvisnega mladinskega okolja kulturne produkcije in predvsem zakaj, kljub vsemu naštetemu, to (namreč integralni del) še vedno niso? A na ta vprašanja ne pričakujte odgovora v temle zapisu, ki bo posvečen Valterju iz Solkana, ki je edini “strejt” (se pravi ne crossoverski) hiphoper na letošnjem Klubskem maratonu.

Delam to stvar že kar en par let, hodim svojo pot z vso močjo besed.

Jaz predstavljam nov rod, ker mam drugačen pogled na ta svet,

moja smer je zahod, zdaj pa probaj razumet.

Solkan sem, kjer sem, in je prou, da se sliši dober flow v tej nori hiši, da se zruši slika raperja debila ...

Valterja sem prvič srečal pred nekaj leti, ko so nekega večera pobje metali proste rime naravnost v radijski program. Takrat je z levjegrivno dreadlockarsko čupo gonil zelo regejaški slog rapanja, ki ga je – za freestyle precej neobičajno – kar velikokrat začinil z melodičnim refreniranjem. A kot pravi danes, je bila to le razvojna faza, ki je najtemeljitejše spremembe doživela ob selitvi v Ljubljano, ko je začel študirati primerjalno književnost in slovenski jezik na Filozofski fakulteti. Če še pomnite septembrsko Urbano črnino, boste videli, da kletna okreščevalnica filofaksa resno kandidira za kakšno spominsko ploščo, saj se je v onem brlogu kalilo prenekatero freestylersko grlo. A kljub nekajletnemu bivakiranju v Ljubljani je Valter ohranil prepoznaven smooth zvok, ki mu zlahka rečemo solkanska šola in ki se bojda izoblikuje predvsem med špinjelskimi posedanji ob Soči, ko kar na suho in popolnoma neobremenjeno šopajo freestyle rime iz Valterjevih, Pierovih in Boddovih ust in ko rime ne narediš za občinstvo, ampak samo zase in za prijatelje.

Če ga pobaramo, zakaj se je odločil za prijavo na letošnji Klubski maraton, dobimo odgovor, da ga predvsem zanima, kako bo reagirala publika, in da sta z DJ Ninjo prav zato sestavila dvodelen program: prvo polovico koncerta bo Valterap rapal vnaprej napisana besedila, v drugem pa bo poskušal animirati ljudstvo s solo freestyle performansom. Tega dosedaj res še nismo videli, saj freestylerje ponavadi poslušamo na kakšnem večjem hiphopovskem dogodku, ko se jih na oder natlači pet in več. Na osmih špilih po mladinskih centrih naše domovine bo torej predvsem meril temperaturo, nabiral koncertno kilometrino, se mojstril v komunikaciji s publiko in razkazoval prostosložne sposobnosti. Ker je Valter na kompilaciji 5' Of Fame – Za narodov blagor skupaj s Kingom potarnal, da smo naredili preveč napak, ker smo pustili, da so rap predstavljali debili, je mogoče še najbolj prav, da vas za konec povabim na katero od Valterapovih seans na letošnjem Klubskem maratonu; po tem pa v Muski preberite, kaj je spoznal na popotovanju po naši klubski deželi. Mogoče bomo dobili tudi kakšen relevanten odgovor na katero od vprašanj z začetka tega besedila.

Napo.lee.tano