MANU CHAO

Radio Bemba Sound System

Radio Bemba/Dallas, 2002

Na ljubljanski koncert Manuja Chaa, največjega antiglobalističnega zvezdnika, sem šel s pravim strahom. Bal sem se, da bomo imeli opravka z nekom, ki je dobro ugotovil, da so tudi reveži in begunci za kapitalizem še kako zanimivi potrošniki. Njihova kupna moč je sicer majhna, zato pa jih je vedno več. Po pravici povedano teh dilem še sedaj nisem povsem zavrgel, ampak ko mi je glasbenik s skupino že po prvih akordih dobesedno odpihnil glavo, so se mi takšni zadržki nenadoma zdeli povsem nepotrebni. Prenos energije med nastopajočimi in občinstvom je bil tako močan, da si po mojem mnenju Manu Chao za garaško delo povsem korektno zasluži tudi dobro plačilo. Njegova nova plošča Radio Bemba Sound System je zdaj pred nami kot »živi dokument« nastopov, najlepše presenečenje pri njej pa je spoznanje, da očitno koncerti niti slučajno niso enaki in enolični, saj je na teh posnetkih Manu malce bolj intimen kot v Ljubljani, a še vedno ostrejši kot na studijskih ploščah. Tudi tokrat nas v vrtinec potegne kar na začetku. Tako kot je v novinarstvu za pridobitev bralca poročilo treba začeti z najbolj udarno vestjo, nas Manu Chao k sebi potegne s poslušljivim hitom Bienvenida a Tijuana in nam nato glavo obrne z Machine Gun, za tem pa nas s pravim šprintom popelje po svoji glasbeni zgodovini. Tudi na tej koncertni plošči se - podobno kot na studijskih - posamezne skladbe kot nekakšna rdeča nit vlečejo čez ves projekt, menjajo se le aranžmaji. Radio Bemba Sound System je ena najboljših koncertnih plošč, kar mi jih je bilo mogoče slišati. Vsi tisti, ki so zamudili Manujev koncert v Ljubljani, si lahko z njo vsaj malo pričarajo ozračje, ki je tiste noči vladalo v Križankah, čeprav je povsem jasno, da še tako dobre koncertne plošče nikoli ne morejo nadomestiti pravih koncertov.

Marko Jenšterle