Letnik: 2002 | Številka: 10 | Avtor/ica: David V.

DARKWOOD DUB

Život počinje u 30-oj

B92, 2002

Beograjska zasedba »duberjev temnega gozda« je s petim albumom zakorakala v zrela leta. Album Život počinje u 30-oj pomeni novo obdobje ustvarjalnosti skupine Darkwood dub, ki logično nadaljujejo tradicijo inovativnega združevanja žive alternativne muzike z elektroniko. Njihov prehod v trideseta leta kaže v glasbi umiritev, izkušenost, večjo prečiščenost in zmernost, to se mnogokrat manifestira v ambientalno ali »chilli muziko za ozadje«. Odsev srbske realnosti, ki je bil v pesmih vedno prisoten, kaže stanje po velikih napetostih, trenutno praznino in prehod v nove čase. Nostalgija in pridih vdanosti se mešata s cinizmom, ki se preraja iz družbene angažiranosti skupine v preteklem desetletju.

Glasbeno se Darkwood dub vse bolj nagibajo k jazzovskim elementom, ki preglašajo tako ali tako že prej manj prisotno spogledovanje z rock'n'rollom. Tudi od mladostnega žanrskega manifesta, izraženega v imenu, se počasi oddaljujejo in se ne čutijo zavezane dodati na album vsaj en dubovski intermezzo, kot je bila navada na prejšnjih nosilcih zvoka.

Začetni takti albuma s čisto elektronskim introm in že prej omenjenim duhom ambientalnosti pripravijo poslušalca za popotovanje skozi sedanjo vizijo Darkwood dubovcev; to na kratko pomeni groovanje, jazzy in funky občutenje ter z elektronskimi zvoki in sodobnimi plesnimi ritmi zapolnjen glasbeni prostor. Bolj alternativna plat Darkwood duba z intenzivnejšim zvokom, ki se je zgubljala že na predhodnem albumu Elektro pionir, se pojavlja na albumu Život počinje u 30-toj samo še v skladbah Repetitor ter Dorćolac.

Glasbo na albumu dopolnjujejo poetična, fragmentirana, samorefleksivna besedila, ubesedene impresije trenutkov ter občasni motivi potrebe po »vračanju k naravi«, do katere očitno pripelje človeka iz urbanega okolja »život u 30-oj«.

Skupina postaja dostopnejša, bolj odprta, zveni bolj sofisticirano ter se vse bolj oddaljuje od značilnega yugo oziroma srbskega alternativnega zvoka. Po eni strani je glasbeno zrela in dovršena, po drugi pa albumu manjkajo glasbeni presežek ter mladostna zagnanost in energija. Slednje je mogoče popolnoma razumeti in sprejeti. Njihovo glasbo je pač treba uvrstiti v drug predalček in med drugo publiko.

S poetiko in izvirnostjo, kljub nekaterim izgubljenim delčkom navdiha na dolgi glasbeni poti, pa Darkwood dub še vedno ostajajo »dober bend«, še vedno jim lahko rečemo, da so »drugačni«, in še vedno nas lahko očarajo in navdušijo. Mogoče samo malo bolj »uspavano«.

David V.