Letnik: 2002 | Številka: 10 | Avtor/ica: Zoran Pistotnik

TATA DINDIN and HANS LUDEMANN

African Dialogues - Live at Stadtgarten, Koln

RISM-Editions, 2001

Kora je sama po sebi simbol velike in bogate zahodnoafriške glasbene tradicije. Po tej plati lahko njeno vlogo v tamkajšnji glasbeni zgodovini primerjamo s tisto, ki jo ima klavir v evropski. Ti dve tradiciji sta se presenetljivo dobro ujeli v skupnem delu gambijskega mojstra igranja na koro Tate Dindina in odličnega nemškega jazzovskega pianista mlajše generacije Hansa Ludemanna. Še več, Hans Ludemann je evropsko plat tradicionalne izkušnje okrepil tako, da ob klavirju na albumu občasno uporabi tudi klavikord ali špinet, s čimer jo je poglobil vse tja nazaj do Johanna Sebastiana Bacha. Ker je Tata Dindin tudi izboren pevec, je z glasom v posameznih skladbah nadgradil skupno igro omenjenih glasbil.

Ebraima Tata Dindin Jobarteh izvira iz znane gambijske griotske družine, koro pa so igrali že njegovi predniki, med njimi nazadnje stari oče in oče. Glasbeno pot je seveda pričel na senegalskem prizorišču in v Dakarju sta se leta 1997 tudi prvič srečala s Hansom Ludemannom ter skupaj zaigrala. Nastop je bil navdušeno sprejet, predvsem pa je bilo skupno igranje v užitek in ustvarjalni navdih njima samima, zato sta ga nadaljevala tudi v Evropi. Ludemann je imel sicer tudi že od prej izkušnje z afriško glasbo, je njen velik ljubitelj in poznavalec, prav tako je zaljubljen v samo celino, ki jo je v precejšnji meri tudi prepotoval. Tako so že pred tem mnoge njegove skladbe nastale pod vtisom teh glasbenih in potovalnih izkušenj, pa tudi v svoj način klavirske igre je vnesel mnoge ritmično-tolkalne elemente iz afriških godb. Najbolj je to slišno na solističnem albumu The Natural Piano, ki je izšel malo pred druženjem s Tato Dindinom. Tudi Tata Dindin je pred tem druženjem izdal solističen CD z naslovom Salam, tako se imenuje tudi njegova skupina, ki jo vodi v Senegalu. Prvi dokument o njunem skupnem delu pa je koncertni album, na katerega opozarjam tokrat. Njegov naslov je kar upravičeno African Dialogues - s podnaslovoma Piano Meets Kora in Live at Stadtgarten, Koln, vsebuje pa po prepričljivosti morda najbolj primeren posnetek: posnetek celotnega koncerta, kot sta ga odigrala avgusta 1999 v programu, poimenovanem Global Nights na koelnskem festivalu POPKOMM. Album vsebuje osem skladb, nekaj jih je bilo objavljenih že na omenjenih albumih. Štiri je podpisal Ebraima Jobarteh alias Tata Dindin, tri so delo Ludemanna, ena pa je skupna predelava senegalske tradicionalne pesmi. V glavnih potezah je ves njun skupen program v izrazitem razmerju do tradicionalnega repertoarja za koro, to pride še posebej do izraza v tistih skladbah, kjer Ludemann zamenja klavir s klavikordom, katerega zvok se izkaže za izjemno sorodnega korinemu. Ob vsej moji skepsi o uspešnosti tovrstnih sodelovanj se je s temi posnetki potrdila izkušnja, da lahko vendarle obrodijo glasbeno bogate in predvsem prepričljive sadove, če se jih lotijo mojstri glasbil in profiliranega ustvarjalnega nazora z vsem primernim spoštovanjem do glasbenih izročil, ki so se jih namenili »zlorabiti«. Pri Dindinu in Ludemannu smo priča takšni uspešni izkušnji, ki se je po tem skupnem koncertnem nastopu še nadaljevala, saj sta po mojem vedenju izdala vsaj še en hvaljen skupen studijski album.

Zoran Pistotnik