Letnik: 2002 | Številka: 10 | Avtor/ica: Janez Golič

GIDDY MOTORS

Make It Pop

Fat Cat, 2002

Ob razraščajočih se medžanrskih oblikah godb je danes že težko oblikovati programsko politiko gramofonske založbe, ki bi si želela profiliranega kataloga. Istočasno se je povečalo število založb, to spet zmanjšuje manevrski prostor profiliranosti brez izgube kakovosti. Založba Fat Cat dobro pozna nove razmere in se jih loteva z novo strategijo: v vsakem izvajalcu odkriva posebne kvalitete ne glede na glasbeno usmeritev. Ali drugače, če že ne iščejo izvajalcev z določenim »profilom«, zagotovo vedo, kaj in koga ne bi vzeli k sebi.

Londonski Giddy Motors navidez štrlijo iz kataloga prefinjenih (David Grubbs, Mice Parade, mum ...), trio namreč preizkuša skrajne zmožnosti glasbil in grl. To ni brutalna, moška moč, je kvečjemu izraz frustracij v okolju, ki vzpodbuja melanholijo in tekmovalnost v komercialni uspešnosti. V teh razmerah je lahko naslov Make It Pop le posmehljiv komentar: na prvencu Giddy Motors je pop sestavin komaj za vzorec. Penthouse in El Guapo so z njimi dobili družabnike, ki jim bodo pomagali v neenakem in vnaprej izgubljenem boju ... Z vztrajanjem pri zastavljenih pozicijah jih čaka kvečjemu »kultni« status, »tržne niše« so se že od časa The Birthday Party in Captaina Beefhearta preselile v povsem druge sfere.

Drža OK, kaj pa glasba? Neposredni izstrelki kitarskega hrupa so skoraj nujni, a prava vrednost skupine se pokaže v izdelanih zapisih, navidezni kaotičnosti, ki šele ob podrobnejšem posluhu vodi v sklep o neštetih urah v vadbenem prostoru. Za mlado skupino izkazujejo zgledno tehniško znanje, le da ga v nasprotju z večino drugih usmerjajo v natrgano obliko, ki poka po vseh šivih, a vezi so ravno na pravih mestih dovolj trdne, da se skladbe še držijo skupaj. V Cranium Crux se skoraj preveč spogledujejo z US Maple, drugje se naslonijo na Mule, zato pa z akustičnim instrumentalom, postavljenim na sredo albuma, sporočajo, da se nikomur ne zavezujejo, puščajo odprte smeri, odgovarjajo le sebi. S prvimi 35 minutami objavljene glasbe še niso razvili vseh potencialov, če se bodo razvijali v začrtani smeri, lahko od njih pričakujemo še veliko. Zelo veliko.

Janez Golič