John Rocco

DEAD RECKONINGS: THE LIFES AND TIMES OF THE GRATEFUL DEAD

Schirmer/Music Sales, 1999

Dennis McNally

LONG STRANGE TRIP: THE INSIDE HISTORY OF THE GRATEFUL DEAD

Broadway Books, 2002

O skupini The Grateful Dead je bilo napisano že toliko knjig, da sem skoraj prepričan, da v Združenih državah obstaja knjižnica, ki posoja samo literaturo o tej izjemno veliki rockovski instituciji. Če k vsem knjigam prištejemo še izvode revije Relix, si res lahko predstavljamo kar lepo knjižnico. No, pomembna je seveda glasba! In v obeh tokrat aktualnih knjigah najdemo veliko zapisov o njej, in to takšnih, ki nam pomagajo bolje razumeti dokaj kompleksno glasbo Deadov.

Prva knjiga, ki jo je uredil John Rocco, prinaša ponatise intervjujev, ocen in drugih člankov o skupini. Kot ljubitelja zvočnih starin so me kajpak zanimali predvsem zapisi, ki obravnavajo bogate korenine te zasedbe, korenine, ki se vijejo od bluesa Charleyja Pattona prek Johna Cagea do bluegrassa Billa Monroeja. Nekaj sijajnih člankov, doslej razmetanih po različnih revijah (Relix, Rolling Stone ...), je zdaj zbranih na enem mestu, in lahko zapišem, da si boste s to knjigo lahko naredili kar nekaj prostora v vaši glasbeni knjižnici - zamenjala bo namreč vrsto revij, ki velikokrat prinašajo le po nekaj res dobrih člankov. Povsem drugačno je pisanje Dennisa McNallyja, izobraženca, ki je že nekaj let uradni publicist skupine. Veliko časa je namreč preživel z glasbeniki in jih spoznal v dobrem in slabem. Seveda ne gre za rumeni tisk brezveznih tračarij! McNally je dovolj bistroumen, da loči pomembno od nepomembnega; v glavnem piše o značajih ljudi, ki so v Deadih igrali glavno vlogo, o njihovem delu, zakaj se je kaj zgodilo in tako naprej. Celo Bob Weir je zapisal, da je to knjiga, ki mogoče na najlepši način govori o tem, kaj se je dogajalo. Gre seveda za McNallyjev zorni kot, s katerim se glasbeniki (na primer pesnik Robert Hunter) lahko tudi ne strinjajo, a kaj moremo, določena mera cinizma je včasih tudi koristna in plodna.

Če lahko za prvo delo zapišemo, da je še eno posvetilo glasbi Deadov s poudarkom na prispevku Jerryja Garcie, je McNallyjev koncept bolj introspektiven, ko skuša opisati ljudi, ki so jo ustvarili. In da ne boste mislili, da gre za psihoanalizo glasbenikov! Ne, bolj za nekakšen antropološki pogled na življenje skupine The Grateful Dead in njenih članov, ker pa so imeli tudi zveste poslušalce, McNally - o njegovem delu lahko berete na spletni strani dead.net - velikokrat samosvoje analizira tudi odzive občinstva. Prvo knjigo bi si upal priporočati vsem, ki jih zanima rock, McNallyja pa bodo z zanimanjem prebirali predvsem hardkorovski oboževalci Deadov (broadwaybooks.com; msc-gs.net).

Jane Weber