BOB DYLAN

Live 1975: The Rolling Thunder Revue

Columbia/Dots, 2002

Posnetki z legendarne turneje The Rolling Thunder Revue iz leta 1975 so bili vse do danes predmet neštetih ilegalnih plošč. Nekatere so bile odlično posnete, lep del pa je bolj sporne kakovosti, zato sem se uradne izdaje že zaradi spodobnega zvoka razveselil. Tisti bolj cinični glasbeni novinarji vam bodo rekli, da so na tej plošči (to je dvojni CD z dvaindvajsetimi skladbami) posnetki iz obdobja, ko je Dylan še imel glas, in mislim, da jim gre kar pritrditi. Mogoče res nikoli pozneje ni prepeval tako prepričljivo. Dylan si je turnejo Rolling Thunder zamislil kot nekakšno glasbeno revijo (skratka, nekaj podobnega, kot so The Band počeli na poslovilnem valčku - glej oceno). Ne glede na to, kako so vam takšna glasbena druženja všeč, je treba priznati, da vsaj ko govorimo o Dylanovi turneji iz leta 1975, prinašajo nekaj odličnih posnetkov, ki so pomemben del zgodovine rocka sedemdesetih let. Dylan je na turnejo povabil dovolj slogovno različnih glasbenikov in seveda sebe ohranil kot osrednjo osebnost. No, tisto, kar se meni osebno zdi najbolj fino na tem albumu, so nekateri aranžmaji. Dylan je namreč za to turnejo kar nekaj pesmi prearanžiral, kot bi jih hotel prilagoditi apetitom številnih spremljevalnih glasbenikov. Med takšne na primer sodi posnetek skladbe Sara, katere prvih nekaj taktov skoraj ni spoznati. Za nameček to že zvočno dovolj bogato izdajo spremlja še bogato pisanje Larryja Slomana, vzeto iz knjige On The Road With Bob Dylan, ki v celoti obravnava prav to znamenito turnejo. Pri Dylanu je tako, da človek včasih rabi kar nekaj časa, da dojame, kaj nam hoče povedati. Po svoje škoda, da moramo včasih zaradi aktualnosti ocene pisati le po nekaj poslušanjih, v nekaj pa sem prepričan: koncertni posnetki iz leta 1975 so dobri zaradi Dylanovega glasu z ravno pravo mero bolečega patosa in z dokaj lepo (natančno!) razporeditvijo po notnem črtovju, ki ni ravno velikokrat Dylanova odlika (bobdylan.com).

Jane Weber