BETH GIBBONS and RUSTIN MAN

Out Of Season

Go Beat/Multimedia, 2002

Ko ženska z enim od najbolj vznemirljivih in »dramatičnih« glasov zadnjih let izda album, se že vnaprej ve, da bo izdelek nekaj posebnega. Out Of Season je specialiteta, kakršne so dandanes prava redkost. Beth Gibbons, katere čudovitega glasu se nismo mogli naposlušati že v triphopovski zasedbi Portishead, se je tokrat v ustvarjalnem objemu združila s prijateljem Paulom Webbom, nekdanjim basistom skupine Talk Talk, s katerim sta se spoznala, ko je Beth – še preden je zapela v Portishead – poskusila srečo na avdiciji Webbove nove skupine O'rang. A potem so prišli Portishead in njihov mega uspešni album Dummie (1994, Go!), s katerim so Beth, Adrian Utley in Goeff Barrow obeležili fantastično obdobje sredi devetdesetih let izjemno priljubljene britanske triphopovske scene. Osem let kasneje Portishead zavzemajo enega od vodilnih položajev na zgodovinskih straneh največjih glasbenih mojstrovin in uspešnic, obenem pa poslušalci zdaj že peto leto nestrpno pričakujemo tretje studijsko nadaljevanje njihovega ustvarjanja. Čakanja se je očitno naveličala tudi Beth, ki se je nazadnje odločila, da glasu ne bo več tratila zgolj za pogovor in prepevanje sebi v brk. Njen glas je namreč rojen za velike glasbene zgodbe, namenjene množicam, še bolj pa sladokuscem, ki ob njenem čutnem prepevanju vedno znova dobivajo kurjo polt. Z Out Of Season je Beth prav slednjim postregla z očarljivim venčkom lastne lirike in vokalne interpretacije, ki po melanholičnem razpoloženju pravzaprav ne odstopa od Portishead. V zvočnem pomenu sta Beth in Paul - ki se je po zadnji pesmi na albumu za to priložnost poimenoval the Rustine Man - dosegla vse kaj drugega kot značilni portisheadovski ritmični trip hop (čeprav na albumu sodelujejo tudi Utley, Barrow in glasbeniki, ki so Portishead spremljali na turneji). Poudarjena akustika se tokrat vriva pred elektronske podlage, to daje albumu večji pečat brezčasnosti in občutek, da gre v skladu z naslovom albuma resnično za izdelek, ki ne ustreza nobenemu letnemu času, nobeni sodobni modni smernici. Out Of Season tava v nekakšnem vakuumu, neprodušno zaprtem, intimnem prostoru, v katerem se je čas ustavil. V takšnih posebnih izolacijskih okoliščinah se Beth očitno počuti najbolj doma. Odmaknjena od hrupa in hitrega tempa sodobnega zahodnjaškega življenja posega po opisovanju melanholičnih duševnih razpoloženj, ki jih v njej zbujajo letni časi, ljubezenske romance in spomini. Vsaki od desetih zgodb Beth vdihne drugačno čustvo, ki ga izraža njen elastični, vrhunsko interpretacijski glas. Beth se namreč na Out Of Season spremeni v igralko, ki se izvrstno vživlja v različne vloge, pa čeprav so si te na prvi pogled podobne kot jajce jajcu. Čvrsta psihološka sestavina poslušalca ujame v objem že ob prvih taktih prve pesmi. Srhljiv zvočni uvod spomni na blairwitchevsko ozračje »gluhe loze«, a že v naslednji minuti nas Beth z verzom God knows how I adore life opomni, da je album kljub temačnemu in počasnemu tempu poln veselja, sreče, lepih spominov in zadovoljstva. Mysteries, Show, Romance, Sand River in še posebej »živahna« orkestralna Tom The Model so vrhunci, v katerih Bethina umetniška aura najmočnejše zažari. Out Of Season nemara res odstopa od vseh sodobnih sezonskih trendovskih pravil, po drugi strani pa zlepa ne boste našli albuma, ki bi po razpoloženju bolj ustrezal sedanji jesenski nostalgiji. Album za (izključno) jesenske muhaste priložnosti.

Marta Pirnar