N'JAVA

Source

EMI/Hemisphere, 2001

O malgaški popularni glasbi vemo danes že kar precej, seveda pa še zdaleč ne vsega. Tako še vedno s precejšnjo težavo spremljamo aktualno glasbeno dogajanje na samem otoku, čeprav se tudi to počasi izboljšuje; predvsem zaradi razvoja tamkajšnje glasbene industrije in njenih poslovnih povezav z evropskimi in ameriškimi založbami ter distribucijami - jasno, da še posebej frankofonskimi. Vendar pa so naša poglavitna srečanja z malgaško popularno godbo še vedno tista, ki jih zakrivijo mednarodno že uveljavljene malgaške skupine in ustvarjalci. Ob odličnih D'Garyju in Jaojobyju ter zdaj že dodobra uveljavljeni skupini Tarika se je v najožji krog takšnih dokončno prebila tudi skupina N'java.

Naj samo spomnim: za mednarodni uspeh skupine N'java ima kar precej zaslug tudi tole naše okolje, predvsem Druga godba, v katere programu smo jo srečali, še preden je uspela spraviti na svetlo prvi pravi mednarodni album. Prav Druga godba je bila med prvimi evropskimi festivali, ki so ji omogočili preboj na evropsko glasbeno prizorišče, s tem pa pozneje tudi snemanje in objavljanje dobro sprejetih plošč; to je pomagalo uveljaviti skupino tudi prek Oceana in na Japonskem. V ZDA so sploh na preobratu tisočletja pričeli intenzivno sprejemati afriške popularne godbe, in kar nekaj v Evropi že znanih glasbenikov in skupin je svoje »operacije« premaknilo tja čez ter jih prepustilo ameriškim agentom in založbam. Bolj ali manj uspešno, saj se po lanskem 11. septembru seveda kaže, kako spremenljiv je lahko odnos ameriške glasbene industrije do tovrstnih godb. No, N'java so zadnji album Source pripravili že pred tem. In v resnici ne gre za tipično tovrstno ameriško izdajo. Po pregledu okoliščin njenega nastajanja in seveda predvsem glasbene vsebine z olajšanjem ugotovimo, da je ameriška zgolj založba, ki je v vseh pogledih dostojno opravila nalogo. Dosledno je ohranila ustvarjalno integriteto skupine ter jo nadgradila z nekaterimi zunanjimi znaki: z všečno opremo albuma, ravno prav polikano produkcijo in nekaterimi sodobnejše zvenečimi prijemi, ki so opazni v posameznih skladbah. A jedro tega diskografskega projekta je ostalo jasno prepoznavno; to so N'java z avtorskim razumevanjem malgaških glasbenih tradicij v poudarjeno akustični izvedbi ter z žlahtnima glasovoma obeh pevk v ospredju.

N'java so še vedno trije bratje in dve sestri. V ospredju sta pevki Monika in Lala, ki igra tudi na tradicionalno malgaško glasbilo »katsa«, medtem ko ju bratje spremljajo. Nobenih gostov ni, vse skladbe so izvedli sami, pred tem pa so jih tudi sami napisali. Pripravo albuma so pričeli novembra leta 2000, založba ga je izdala proti koncu lanskega leta in šele letos smo ga v Evropi nekako opazili. Na njem je deset razmeroma kratkih, a izrazno močnih skladb, ki jih je vse vredno slišati.

Zoran Pistotnik