Letnik: 2002 | Številka: 11/12 | Avtor/ica: LukaZ

NUMBERS

Numbers Life

Tigerbeat6, 2002

Dandanes, ko živimo v svetu, kjer se agent 007 bori proti prevladi informacij s celim kupom prestižnih znamk na sebi in ob sebi - marketinški stroj, ki v filmu subtilno melje v akcijskem metežu -, nam je jasno, da nas je globalizacijski proces dokončno zasužnjil in pojedel. Vsaka protiakcija le še hrani avtokrata. V sferi potrošniške kulture, v katero močno vstopa tudi glasbena industrija, se to zrcali tako, kot smo vajeni iz sredinskih medijev. Vsaka deklaracija potrošništva te avtomatsko priklene na krilo antiglobalizma. Ko je sanfranciška trojica Numbers v uspešnici We Like Having These Things jasno deklarirala primarno eksistenco v sodobnem svetu s krikom »Jaz sem potrošnik«, nato pa krik začinila z dodatnimi tezami o današnjem življenju, odvisnosti od informacijskih multinacionalk (Intercom), o vsakdanjih transakcijah cekinov prek omrežja ter konec koncev o mehanizaciji naših osnovnih življenjskih akcij, je postala sovrag. Odpadnik, alternativec v mreži bendov, ki danes rehabilitirajo podtalno glasbeno preteklost in jo vnašajo v mainstreamovski diskurz. Že ime tria ter naslov plošče Numbers Life nakazuje na prevlado binarnega koda v naši biti. V glasbenem diskurzu bi jih to lepo prilepilo na etiketo Tigerbeat6, ki vnaša pretežno diverzijo in trash estetiko v sodobne elektronske vode. Vendar je bend tudi v lastni založbi tujek. Tigerbeat6 niha med politiko »naredi sam« untergruntovskega pridiha ter sodobnim potrošniškim mlinom. Anomalija skratka, v katero nehote zapadajo številne podobne neodvisne založbe. Guru založbe Tigerbeat6, enfant terrible sodobne elektronike in največji samovšečni cinik v njenih vrstah, Kid 606, tako goni držo »jebeš avtorske pravice«, ki pa se je že sprevrgla v raztreščeno zmešnjavo brez vsakršnega smisla. To je pač svet »Entertainment«, bi porekli Gang Of Four, glavni navdih zvočnosti tria Numbers, v kateri prevladujejo trda, poudarjena fluidna ritmika, poceni elektronski vdori ter raztelešenost kitarske govorice ob sloganskem petju. Trio prihaja iz nadobudne mlajše generacije podtalja v San Franciscu, kjer srkajo vplive elektronskih gverilcev in levičarskih rokerjev, kakršni so odklonov polni Deerhoof in Erase Errata, s katerimi so Numbers posneli triinčer. Prvi dolgometražec Numbers, naslovljen Numbers Life, pa prinaša deset komadov v vsega manj kot dvajsetih minutah. Drzna in nekomercialna poteza, ki jih oddaljuje od sodobnikov podobnega formata, denimo Radio 4 in Liars, ki že žanjejo uspehe tudi v prodajnem svetu. Pa vendarle v klasični obliki punkerskih poskočnic Numbers povedo vse. In nakažejo korenine v newyorškem hrupnem no wavu iz konca sedemdesetih let ter odrezavosti in mehaničnosti kakšnih Devo. Vodja zasedbe, pevka in bobnarka Indira Dunis, skrbi za plesno poskočnost miniaturnih izlivov, Eric Landmark za poceni elektroniko in maskirane basovske sekvence na prastarem moogovem sintetizatorju, ki ga združuje z elektronskim glasbenim pomagalom, imenovanim Buzzerk. To nakazuje na fascinacijo s prastarim, analognim, fascinacijo, ki smo jo mlajši podoživeli z vnosom v rockovske obrazce s prihodom post rocka. A tu se analogija konča, predvsem s hrupnimi, destruktivističnimi, rezkimi kitarskimi vdori Dava Brockenna. Vse je lepo zapakirano v angažirano poceni produkcijo, ki nas po eni strani s sloganstvom prebuja iz neangažiranega dremeža, po drugi strani pa s pozivom »let's shake it« vabi na devetnajstminutno »mezganje«. Glamurozno ... (www.tigerbeat6.com)

LukaZ