Letnik: 2002 | Številka: 11/12 | Avtor/ica: Janez Golič

SIGUR ROS

( )

Fatcat Records, 2002

GODSPEED YOU! BLACK EMPEROR

Yan qui U.X.O.

Constellation, 2002

Islandski kvartet Sigur Ros je s tretjim albumom zabredel najgloblje v abstraktnost sporočil. Praktično v vseh pogledih se izmikajo določnosti, in če so novi album naslovili le s praznim oklepajem, nam s tem vsebina plošče ni prav nič bližja. Ostajajo prav tako enigmatični, neulovljivi, izmikajoči ... Poslušalcu puščajo, da se odloči. Da vzame njihovo držo kot nekaj visoko stiliziranega, artistično vzvišenega, konceptualno dognanega. Ali pa se preprosto prepusti »glasbi sami«. Ta prav tako ne pritegne z določnimi sestavinami, na ta ritem boste težko potrkavali z nogo ob tla, na to melodijo težko brundali na prvi posluh. Zvočna podoba je kompleksna, pregnetena s harmonijami višjega reda, nad vsem tem pa lebdi »nebeški« glas pevca Jonshija, ki za povrh poje v izmišljenem jeziku – hopelandščini. Kar je mogoče dešifrirati skozi ponavljajoče se verze ali z nekaj truda prebrati na spletni strani www.sigur-ros.com, je le zbir vtisov, ki jih lahko vzbudi pusta in hladna islandska pokrajina, nobene zaokrožene zgodbe ni. Temu pritrjujejo še nejasne slikarije na prosojnih listih, ki so pritaknjeni CD plošči, brez kakršnih koli podatkov o albumu.

In vendar Sigur Ros skozi album razvijajo občutek prizemljitve, le da za to potrebujejo dobrih 70 minut; čas je razdeljen na dve neenaki polovici, ločeni s polminutnim premorom. Prvi del (oklepaj?) je prebujanje čutov, tipanje, dojemanje, Jonshi v neskončnost ponavlja »You saw the light«, spremlja ga oddaljen klavir v vlogi glasnika osamljenosti. Ko se počasi pridružijo druga glasbila, komaj opazno kaj dodajajo k občutljivemu ambientu. Sigur Ros apelirajo na večno spreminjanje istega, to poudarijo z nenadnim rezom v trenutku, ko Jonshi spet zajame zrak. Morda nam je ravno želel povedati Zgodbo.

V drugem delu se skupina ozavesti, zvok postane živ, glasbila so postavljena bližje in so jasnejših oblik. V vsakem naslednjem zapisu so vrhunci bolj izraziti, a zato Sigur Ros potrebujejo čas, da razvijejo vse odtenke napetosti. Šele v sklepnih trenutkih albuma se približajo katarzi, kot so je le sposobni. Zaklepaj. Sedaj lahko končno izstopijo.

Igro prikritih sporočil nadaljujejo Godspeed You! Black Emperor (klicaj se je enigmatično premaknil z »emperor« na »you«), le da jih strogo ločujejo na vizualni in zvočni del. Fotografija padajočih bomb z neznanega letala na neznan cilj na prvi strani ovitka priča, da je kanadskemu orkestru in njihovemu snovalcu zamisli dokončno prekipelo. Že tako so bili GY!BE znani borci za neodvisnost glasbenega delovanja, a vztrajno raziskovanje medsebojne prepletenosti vojne industrije in industrije zabave je prineslo spoznanje, ki je shematsko prikazano na zadnji strani ovitka plošče Yanqui U.X.O. Vse puščice se stekajo v središče nakopičene kritične mase (UXO=neeksplodirana municija, minsko polje), in če le povežemo obe strani ovitka, GY!BE napovedujejo neizbežnost eksplozije in uničenje korporativnih združb.

Da, pri GY!BE so pisna in slikovna sporočila precej bolj utopična kot glasba. Ta je tokrat odrešena vseh »konkretnih« napotkov, je le goli odsev njihovega duha. Predvsem jeze in nemoči. Zavesti, da jim ostane le vztrajanje v pridobljenih pozicijah. Morda se zato niti ne trudijo, da bi iz glasbil iztisnili zapomljivo zaporedje tonov, raje gradijo na naraščajoči in sproščujoči intenzivnosti, začenši le s tresočim odmevom elektrificiranega instrumenta. Izbira snemalnega studia Steva Albinija verjetno ni naključna, njegovo pregovorno hitro in učinkovito beleženje zvočnih učinkov jim v sedanjem trenutku pride prav. Zapis je grob, slika razbarvana, neprilagojena razvajenemu ušesu. Če so na prejšnjih ploščah koga ujeli na Morriconejevske koračnice, bodo sedaj ostali le tisti najzvestejši. Drugih GY!BE pač ne potrebujejo.

Janez Golič