ZEBDA

Utopie d'occase

Universal/Multimedia, 2002

Svet še nikoli ni bil tako majhen, kot je danes, in komunikacije med nami še nikoli niso bile tako hitre ter s tem nepreverjene in zgoščene. Krivde za to ni mogoče pripisati le revoluciji interneta, ampak tudi vsem tistim množicam, ki bežijo iz revnega sveta proti bogatemu svetu, kulturnega izročila pa nam ne prinašajo z elektronskimi mediji, ampak v najbolj prvinski obliki – s pričevanji in predvsem z osebnim stikom.

V glasbi so takšne pregrade padle že davno prej, vzroke pa je treba iskati kar v kolonializmu. In ob tem se je spet treba spomniti znamenitega arabskega grafita s pariškega zidu, ki pravi: »Mi smo tu zato, ker ste bili vi tam!«

Skupina Zebda je na novem albumu Utopie d'occase samo še potrdila sloves ansambla, ki je v globalnem svetu pomešal prav vse mogoče ritme in sloge, poslušalci pa lahko kljub temu brez najmanjše težave ugotovimo, da osnovo sestavljajo Arabci, živeči v Franciji, ki so se združili s podobno mislečimi pripadniki drugih narodov, predvsem pa s Francozi.

Zebda so ostri in romantični hkrati. Iz arabskih puščav nas mečejo v pariško urbanost, ob vsem tem pa so seveda močno socialno angažirani. To je logično, saj je voditelj zasedbe Magyd Cherfi znan kot komunistični aktivist. Skupina deluje že trinajst let. V tem času se je iz lokalnega ansambla, ki je nastopal po obrobnih francoskih festivalih, prelevila v eno vodilnih skupin iz Francije, ki ji tem za glasbo v prihodnosti niti slučajno ne bo zmanjkalo.

Marko Jenšterle