Letnik: 2002 | Številka: 11/12 | Avtor/ica: Vesna Sever

FANTJE PO POLJ´ GREDO

Račna na Dolenjskem, 12. 10. 2002

Vas Račna je šest kilometrov oddaljena od Grosupljega in leži ob železniški progi, ki povezuje Grosuplje z Dobrepoljem. Glavna znamenitost tega območja je Radensko polje, eno najmanjših kraških polj v Sloveniji. V prazgodovinski dobi je bila Radenska dolina jezero. Zaradi kraških tal se Radensko polje ob hudem deževju za kratek čas spremeni v presihajoče jezero. Iznad Radenskega polja se dviga 70 metrov visok kraški osamelec – Kopanjski hribček, že od nekdaj priljubljena romarska pot. Ime Kopanj najverjetneje izhaja iz kope, kopica, domačini pa mu pravijo Kopaj. Na Kopanju se bohoti skoraj 500 let stara cerkev Marije Vnebovzete, tam so župnišče, pokopališče, mrliška vežica in osnovna šola do 4. razreda. Kopanj skriva kar nekaj naravnih znamenitosti. Najznamenitejši je Kopanjski studenček, ki je le dobrih deset minut hoje skozi bukov gozdič oddaljen od cerkve in tudi v najhujši zimi ne pomrzne. Vodi pripisujejo zdravilno moč, ta pa naj bi bila povezana z zavetništvom lurše Matere božje, ki ima ob izviru kapelico. Med ljudmi še vedno živi legenda o skritem zakladu. Po ljudskem izročilu naj bi leta 1813, ob umiku Francozov s Kranjskega, neki francoski vojak v bližini tega studenca zakopal denar. Vojak je bil kasneje hudo ranjen, pred smrtjo pa je tovarišu povedal o skritem zakladu. Ta naj bi res prišel ponj, a brez uspeha. Še kasneje so tod iskali denar, vendar ga do danes ni nihče našel. Če pa ga je, je o tem modro molčal. Kopanj je tudi postaja Prešernove življenjske poti. Pri stricu, župniku Jožefu Prešernu, je France Prešeren preživel tri leta otroštva.

Krajevna skupnost Račna vključuje vasi Velika Račna, Mala Račna, Čušperk in Predole. V dolini je kulturna dejavnost izredno pestra in raznolika: pevski zbori, ljudski pevci Zarja, folklorna skupina, pritrkovalska ekipa, tamburaška skupina in godčevska skupina.

Ljudski pevci Zarja, enajst žensk in moških, prepevajo peto leto. Spomini na mlada leta, na petje na vasi in v družinskem krogu ter ljubezen do ljudske glasbe so bili razlogi, da je Jožica Poderžaj zbrala domačine iz Male in Velike Račne ter Čušperka. Marca 1998 so si petja željni domačini nadeli ime Zarja. Vsi pevci prihajajo iz družin, v katerih sta bila pesem in glasba glavni spremljevalki vsakdanjega življenja. Največ pesemskega gradiva sta jim povedali domačinki, sestri Joža Gruden in Marija Margetič. Prvotni namen tega druženja je bil dopolniti program domače folklorne skupine, vendar se je kmalu izkazalo, da so zmožni in voljni narediti še več: pripraviti srečanja ljudskih pevcev in godcev tudi v domači dolini. Pet let druženja, pet srečanj ljudskih pevcev in godcev.

Na letošnjem petem srečanju, ki ga vsako leto pripravijo drugo soboto v oktobru, so se, v nabito polni dvorani, domačini predstavili s pritrkovalsko ekipo, ki šteje pet mladih fantov in deklet. Na miniaturne zvonove so v dvorani Kulturnega doma Račna zaigrali sedmico in hitro petko. Skupino vodi Ciril Zajc, ki pritrkava že od mladih nog, danes pa je po spretnosti dobro znan ne samo v domači dolini, temveč tudi v sosednji, Dobrepoljski. Pritrkavanje je poseben način zvonjenja, pri katerem udarjajo na zvonove neposredno s kembljem, in to po določenih ritmičnih obrazcih. Glavno pravilo je, da se nikoli ne smeta udariti dva zvona hkrati, marveč vedno zapovrstjo. Tod pritrkavanju pravijo klenkanje ali potrkavanje. Čeprav je v Račni, na Kopanju, poskrbljeno za električno zvonjenje, mlada pritrkovalska ekipa nastopi ob cerkvenih praznikih, farnih žegnanjih in priložnostnih slovesnostih. Zatem se je oglasila pesem domačih ljudskih pevcev iz skupine Zarja. Ti so se predstavili z dvema ljubezenskima pesmima: Nocoj je pa en lep večer in Po rajskem gozdu hodil sem nekoč. Da tod skrbijo za podmladek in že najmlajše seznanjajo z ljudskim izročilom, je dokazal nastop šestih otrok drugega, tretjega in četrtega razreda osnovne šole Kopanj. V Radenski dolini otroke s pesmijo in besedo vodi v svet ljudske domišljije in ustvarjalnosti tudi učiteljica in vsestranska kulturna delavka, Olga Gruden. Pod njenim mentorstvom so otroci zapeli tri pesmi ob spremljavi violine. Pri Kulturnem društvu Franceta Prešerna pa deluje tudi folklorna skupina Račna. Njihov program zajema plese iz domače doline in bližnje okolice ter plese drugih slovenskih pokrajin. Folklorna skupina je lani praznovala 20-letnico delovanja in ob tej slovesnosti je nastala še tamburaška skupina šestih deklet, ki jo vodi Peter Jakša iz Črnomlja. Dekleta so dejavna na več področjih v domačem kraju, druži pa jih ravno veselje do muziciranja in prepevanja. Njihov program zajema poleg belokranjskih plesov in pesmi tudi pesmi drugih slovenskih pokrajin. Drugo soboto v oktobru so se na domačem odru predstavile s prekmursko Marko skače, belokranjsko Zelena mala Dubrava in ljubezensko Gor na hribčku. Nastop domačinov so sklenili godca na harmoniko in bas, Marko Erčulj in Jože Poderžaj, s plesom drajšrit in celotno Kulturno društvo Franceta Prešerna s pesmijo Angelček varuh moj.

Na srečanje organizator – Kulturno društvo Franceta Prešerna iz Račne – in gospa Jožica Poderžaj, ki je idejna voditeljica in ustanoviteljica tovrstnih srečanj v Radenski dolini, vsako leto povabi pevce in godce iz različnih slovenskih pokrajin. Na domačem odru je letos odmevalo petje iz Dolenjske, Štajerske, Prekmurja, Posavja in Prlekije.

Iz Korantove dežele, občine Markovci pri Ptuju, iz vasi Bukovci so prišli Vaški pevci. Skupaj prepevajo štiri leta. Ohranjajo pesmi iz domačega okoliša. Ob spremljavi harmonike so zapeli dve ljubezenski pesmi. Iz Prekmurja so v Račno na Dolenjskem prišle Ljudske pevke iz Beltinec. Deset žensk in deklet, najstarejša ima 78 let, z radoživostjo in zgovornostjo v prekmurskem narečju skoraj ni pustilo do besede povezovalcu programa Danielu Barletu. Skupaj prepevajo osem let, vsako leto pa so dejavne tudi na domačem Beltinškem festivalu. Na odru radenskega kulturnega doma so zapele hudomušno pesem o treh sestricah in pesem o domačem kraju. Za njimi je nastopila skupina šestih deklet z imenom Ragle iz Trebnjega. Ime so si nadele po glasnem ljudskem instrumentu. In takšne so tudi one: vesele, glasne, raglaste. Dekleta, stara od 16 do 19 let, prepevajo pesmi iz okolice Trebnjega in drugih slovenskih pokrajin. Njihov repertoar obsega vsebinsko raznolike pesmi: ljubezenske, pripovedne, nabožne, šaljive, vojaške, svatovske, zdravice ... Vsako leto v domačem kraju pripravijo tematski celovečerni nastop, na katerem prikažejo del pesemskega gradiva, ki so ga doslej zbrala in zapisala. Pesmi jim pomagajo poiskati starši, stari starši, odpravijo se tudi k starejšim domačinom in okoličanom, včasih pobrskajo po knjigah; vse ob pomoči ljudskemu izročilu vdane Rotove Zvonke. Dekleta delujejo že sedmo leto in v tem času so izdala tudi dve zgoščenki. V Račni so zapele pesem Usjala sm tri firkle konupl in Stoji, stoji Ljubljanca. Na letošnji prireditvi Fantje po polj' gredo so prepevali tudi Artiški fantje iz Artič pri Sevnici. Skupina enajstih moških, ki skupaj prepeva od leta 1995, je del kulturno-umetniškega društva Otona Župančiča. Ljudskih pesmi se ne učijo, kajti pojejo tisto, kar znajo od mladih nog. Ohranjajo fantovsko petje, za katero je značilno triglasje; naprej, čez in bas. En glas vedno začenja pesem, drugi se mu pridružijo pozneje. Pojejo zateglo in precej glasno. Fantovsko petje so Artiški fantje zapisali tudi na zvočno kaseto. Zapeli so dve ljubezenski: Hladna jesen že prihaja in Rože na vrtu je plela. Sledil je nastop Ljudskih pevk iz Rogatca pri Rogaški Slatini. Te skupaj prepevajo osem let, v tem času so izdale dve kaseti. Triglasno so zapele pesem o ofrtni deklici in pesem o piskrovezih, drontoših, kot jim pravijo pri njih. Peto srečanje ljudskih pevcev in godcev v Račni na Dolenjskem so zaokrožili Ljudski godci Kulturnega društva Alojza Žurana, Podgorci iz okolice Ormoža. V sestavi glasbil diatonična harmonika, bugarija, berda in klarinet so zagodli tri viže: Ana valček, Klepetulja in Snežni valček.

Ljudska glasba v Radenski dolini živi ne samo med starejšimi, ampak v ljubezni do glasbe vzgajajo že najmlajše. Del tega prikažejo na prireditvi Fantje po polj´ gredo. Z gostujočimi skupinami ljudskih pevcev in godcev pa domačemu občinstvu predstavijo tudi raznolikost in pestrost slovenske ljudske glasbe. Oboji, domačini in gostje, so drugo oktobrsko soboto obiskovalcem pripravili čudovit večer, ki se je nadaljeval tudi po prireditvi. Na svidenje prihodnje leto na šestem srečanju.

Vesna Sever